PETI VAL

Hud pritisk na bolnišnice, alarm na mariborski urgenci

Krivulja se vendarle umirja, število covidnih bolnikov pa počasi upada.
Fotografija: Univerzitetni klinični center Maribor FOTO: Marko Pigac
Odpri galerijo
Univerzitetni klinični center Maribor FOTO: Marko Pigac

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor se je v zadnjih dneh začelo zniževati število bolnikov s covidom 19, a opozarjajo na izjemno velik pritisk na bolnišnico drugih bolnikov. Urgentni center je po besedah predstojnika Gregorja Prosena spet na robu zmogljivosti, veliko breme nosi tudi klinika za interno medicino. »Situacija je zelo resna, a kanček upanja daje zavita krivulja v zadnjih treh dneh, ki kaže, da številke hospitaliziranih covidnih bolnikov vendarle padajo. To smo čakali dolgo in upamo, da se ta trend nadaljuje tudi v prihodnjih dneh,« je v današnji izjavi za medije povedal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin.

Trenutno imajo hospitaliziranih 183 bolnikov s covidom 19, kar je okoli 20 manj kot prejšnji konec tedna, ko so jih imeli največ: 36 oseb je na intenzivnem zdravljenju, 78 na akutnem covidnem oddelku, 62 pa v covidnih rdečih conah na preostalih oddelkih UKC Maribor. Pri slednjih gre za bolnike, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi drugih bolezenskih stanj, ne prvenstveno covida 19, a so pri njih ob sprejemu ali kasneje ugotovili okužbo z virusom sars-cov-2.

Kadrovska kriza

Še vedno je veliko odsotnosti med zaposlenimi. Iz različnih razlogov manjka okoli 1200 zaposlenih (33 odstotkov vseh zaposlenih). »Dodatnih 300 ljudi je prerazporejenih na covidne oddelke, zato je delo še posebej z elektivnimi pacienti močno zmanjšano.« Dodatno težavo povzroča omejen dostop bolnikov do zdravnikov na primarni in delno tudi sekundarni in terciarni ravni. »To traja že dve leti. Pritisk kroničnih bolnikov na bolnišnico je enormen, in to tako v urgentnem centru kot na hospitalnem delu, še posebej na kliniki za interno medicino. Tam je največ kroničnih pacientov in ti so bili v teh dveh letih zelo prikrajšani,« je dejal Vogrin.

Najhuje doslej

Predstojnica oddelka za endokrinologijo in diabetologijo klinike za interno medicino Urška Kšela ocenjuje, da so v zadnjem valu epidemije pod največjim pritiskom. »Zaradi porasta okužb je prišlo do porasta hospitalizacij covidnih bolnikov s poslabšanji kroničnih internističnih obolenj, zaradi česar smo morali odpreti rdečo cono tudi na interni medicini. Zato smo zmanjšali število necovidnih postelj in s tem zmanjšali možnost obravnave bolnikov, ki nimajo covida. A tudi ti bolniki so bolni in potrebujejo našo pomoč.« Težava so tudi vdori okužb s sars-cov-2 v bele cone in odsotnost zdravstvenega kadra, obstoječi kader pa je izčrpan. »Poskušamo maksimalno zagotoviti ustrezno obravnavo vsem bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, a na ta račun zmanjšujemo ambulantno subspecialistično in specialistično dejavnost. Ker se to dogaja že dve leti, je enormen pritisk na internistično nujno pomoč, ki deluje v sklopu urgence. Število obravnav se je glede na leta pred epidemijo povečalo za 100 odstotkov.«

Za 100 odstotkov več dela kot pred epidemijo

Prosen pravi, da je izjemno velik pritisk na urgentni center. Samo na delu, kjer obravnavajo bolnike z raznimi boleznimi, ne poškodbami, se je število obravnav povečalo za 100 odstotkov v primerjavi z leti pred epidemijo. Dodatna težava je pomanjkanje kadra, saj manjka petina zaposlenih v urgentnem centru, predvsem v zdravstveni negi. »Urgentni center deluje na robu svojih zmožnosti in v maksimalnih obratih. Nakopičil se je čas, ko sistem ne deluje normalno, pa že prej je bil pošteno podhranjen.«

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas