VELIKI NAČRTI NA OBALI

Hotel, glamping in vzpenjača nad divjo plažo

Objavljeno 09. avgust 2020 14.17 | Posodobljeno 09. avgust 2020 14.17 | Piše: Janez Petkovšek

Izjemen naval turistov v Krajinskem parku Strunjan, rešitev v ureditvi belvederskih teras.

Idejni načrt ureditve klifa z obalo pod Belvederjem med Izolo in Strunjanom FOTO: OBČINA IZOLA
Slovensko obalo so v začetku julija množično zasedli domači turisti pa tudi dnevni kopalci, lastniki čolnov, jadrnic in drugih plovil. Zaradi poziva vlade, naj turistične bone izkoristijo doma, pa tudi pasje vročine so zapolnili vsak kotiček 46 kilometrov dolge obale, vključno z vsemi divjimi plažami. Zaradi nepravilno parkiranih avtov ob glavnih in lokalnih cestah, travnikih in zelenicah pa so močno otežili tudi lokalni promet in razjezili prebivalstvo. A kaos so vsaj na širšem območju Strunjana z nekaj hitrimi potezami precej omilili.

Brezplačni minibus od hotela Salinera do Stjuže vozi na 30 minut od 8. do 20. ure, sprejme 16 ljudi.

V pogovoru z direktorjem Krajinskega parka Strunjan Robertom Smrekarjem smo izvedeli, da so imeli z občino Piran, komunalnim podjetjem Okolje Piran, hotelirji in krajevno skupnostjo takoj po črnem vikendu, ta je bil konec junija, krizni sestanek. Na njem so ugotovili, da je bilo zaradi navala na glavno plažo v Strunjanu veliko parkirišče pri Krkinih hotelih zasedeno že zgodaj zjutraj. In to čeprav je na njem prostora za 370 avtov in imajo v Krkinih hotelih za svoje goste podzemno garažo z več kot 200 parkirnimi prostori. Ker so našteli kar 400 nepravilno parkiranih vozil, so na vzhodnem delu strunjanskih solin na travniku v bližini novega strunjanskega krožišča na glavni cesti med Izolo in Portorožem nemudoma uredili začasno plačljivo parkirišče za 270 avtov. Hkrati je 1. julija med hotelom Salinera in Krkinimi hoteli začel voziti turistični minibus, saj je priljubljena pešpot skozi soline, ki je hkrati najkrajša pot do Krkine plaže pri Stjuži in naprej proti divjim plažam od Strunjanskega proti Mesečevemu zalivu, trenutno zaprta. Delavci podjetja VGP Drava namreč še vedno obnavljajo visokomorske nasipe okoli solin. Ker pa ima minibus le 16 sedežev, seveda rešuje le drobcen del težav.

image
Šokanten spomenik človeški brezbrižnosti – odvrženi ogorki z divjih plaž v Krajinskem parku Strunjan FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
Ker so se domačini pritoževali, da po lokalnih cestah vozi vse več turistov, ki hočejo z vozili kljub prepovedi skozi park do Mesečevega zaliva ali Belih skal po kopnem, so na treh dostopih postavili tudi nadzorne točke. Tam študenti usmerjajo voznike in jih opozarjajo, da jim grozi globa 200 evrov, če jih bodo policisti zalotili, da se vozijo po cesti, po kateri je dovoljen le promet za lokalno prebivalstvo in goste v apartmajih.

Smrekar je prepričan, da so letošnje težave dober kazalnik za prihodnje sezone.

Prinesi – odnesi

Predvsem bo treba izboljšati režim parkiranja, denimo z ureditvijo manjših sezonskih parkirišč na različnih krajih na robu krajinskega parka, predvsem ob glavni strunjanski cesti na zanemarjenih površinah pred novim krožiščem ali pa pod hoteli na Belvederju in v bližini restavracije Jasna. Tamkajšnja parkirišča bi lahko razširili, ob Belvederju pa morda zgradili celo parkirno hišo.

image
Študentje opozarjajo na prepoved prometa za turiste, table pa na globo. FOTO: JANEZ PETKOVŠEK

Ker v krajinskem parku ni javnih stranišč, električnih polnilnic za avte, postajališč za avtobuse, pomanjkljiva pa je tudi avtobusna povezava z Izolo in Portorožem, je nujna ureditev komunalne in prometne infrastrukture. Toda na obrobju parka, saj odgovorni ne želijo, da bi zdajšnje urejene in divje plaže postale del masovnega turizma. Za Smrekarja dodatna trajna parkirišča v parku ne pridejo v poštev, temveč le začasna na njegovem robu. Po njegovem prepričanju je red predpostavka trajnostnega turizma. To pomeni, da mora biti vsak obiskovalec usmerjen, ozaveščen in opremljen z dovolj informacijami, da ni zmede in množičnih kršitev predpisov. Direktor meni, da so ljudje, ki se ob nevarni klifni obali odpravijo peš na divje plaže med vilo Tartini in Belvederjem, ena od največjih nevarnosti za morske in obmorske habitate. Če na glavni strunjanski plaži Krkini delavci vsak dan poberejo okoli 6,5 kubika odpadkov, potem si ni težko predstavljati, koliko se jih nabere na nenadzorovanih divjih plažah, ki se samo na območju Krajinskega parka Strunjan raztezajo na dolžini 4,5 kilometra.

Prednosti in slabosti divje plaže

Na glavni strunjanski plaži, ki je v upravljanju Krke, sicer ne pobirajo vstopnine, vendar pa je ležanje v senci precej drago. Še zlasti če ne najdeš sence pod borovcem in se ne zadovoljiš z lastno brisačo in najameš ležalnik in senčnik. Celodnevni najem prvega stane šest evrov za ves dan in pet za hotelskega gosta, če pa najameš dva ležalnika in en senčnik, te stane 16 oziroma 12 evrov. Gazebo paviljon za dve osebi, ki vključuje tudi dve brisači in pijači, pa stane kar 50 evrov. Če prištejemo še drago pijačo in hrano, ni čudno, da veliko ljudi hodi na divje plaže pod Strunjanskim klifom. Tam namreč lahko postavijo lastne senčnike, pa tudi domači ljubljenčki niso prepovedani kot na glavni plaži. Resda se tam kopajo na lastno odgovornost, je pa manj gneče.

Smrekar pravi, da so dobili že več predlogov, naj na teh plažah postavijo koše za smeti ali uredijo mobilno stranišče, vendar pa bi bilo to v nasprotju s filozofijo krajinskega parka in načrtom njegovega upravljanja za obdobje od 2018 do 2027. Smrekar zagovarja načelo prinesi – odnesi, kar pomeni, da za seboj ne puščaš nobenega odpadka, temveč odneseš vso prazno plastično, kovinsko ali stekleno embalažo pa tudi cigaretne ogorke, te je najtežje pobrati, hkrati pa so od vseh najbolj nevarni zaradi toksičnih in rakotvornih snovi. Velik problem so tudi smeti, ki jih naplavi morje.

Četudi je v zavodu zaposlenih nekaj javnih delavcev, ki park redno čistijo, pomagajo pa jim ozaveščeni posamezniki, društva, civilne iniciative in celo zaposleni v gospodarskih družbah, v parku več stavijo na projekte, kot je Posvoji obalo. Z njim poskušajo ozavestiti šolarje in lokalno prebivalstvo obalnih občin o tem, kako nevarni so odvrženi odpadki. Podobna je kampanja SUPer gostinci, s katero lokalne gostince spodbujajo k čim manjši uporabi plastike za enkratno uporabo, ki je zaradi covida-19 žal spet v porastu, saj jo je lažje in ceneje zavreči kot pa dezinficirati kozarce, krožnike in pribor za večkratno uporabo. A julija 2021 bo po vsej Evropi prepovedana uporaba posameznih izdelkov za enkratno uporabo, uporabo drugih pa bo treba zmanjševati.

Belvederska terasa

V Krajinskem parku Strunjan se zavedajo, da morata turizem in varstvo narave sobivati in da je treba usklajevati naravovarstvene, gospodarske, zasebne in občinske interese. Tako so letos končali štiriletni projekt Ceeto, ki ga je deloma financirala tudi občina Izola, njegov namen je bil proučiti možnosti razvoja trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Izdelali so idejno rešitev za prostorsko ureditev območja od San Simona do Belvederja z vzpostavitvijo tamponske cone na robu parka.

Nad divjo plažo je po zdajšnjem prostorskem načrtu mogoča gradnja velikega hotela, kar pa bi bil po Smrekarjevem mnenju prevelik poseg v klif. Zato so z novim idejnim načrtom v klifu pod Belvederjem predvideli gradnjo precej manjšega vkopanega terasastega apartmajskega hotela, pod njim pa bi bilo naselje s hiškami v slogu glampinga. Obalo bi z vrhom Belvederja (tam bi bilo tudi novo veliko javno parkirišče oziroma garažna hiša) povezali z vzpenjačo, tik ob morju pa uredili prostore za piknike, prireditveni prostor, igrišče in gostinski objekt z informacijsko točko za vstop v krajinski park, ki se začne tik ob Belvederju. Ker se v širši okolici ob koncih tedna na morju zbere do 400 čolnov, bi morali tam urediti tudi ekološka sidrišča, saj tako veliko število sider tik ob obali uničuje morsko dno.

6000 turistov se vsak dan kopa, vozi ali sprehaja po Krajinskem parku Strunjan.

V naravnem rezervatu Mesečev zaliv pa bi Smrekar dolgoročno omejil število njegovih obiskovalcev, zlasti kopalcev. Ob upoštevanju dejstva, da v Krajinskem parku Strunjan v glavni sezoni vsak dan parkira okoli 1000 avtov, da obalo poleg tega oblega po več sto čolnov pa številni kolesarji, pešci in motoristi, se v njem skupaj z rednimi Krkinimi hotelskimi gosti mudi okoli 6000 ljudi na dan. Zato bi bila ureditev belvederskih teras z obalo pomembna razbremenitev parka. Kdaj bi bil načrt uresničljiv, je težko napovedati, saj bi morali najprej sprejeti občinski prostorski načrt, nato pa najti investitorja, ki bi ga izpeljal na območju, na katerem je tri četrtine zemljišč v zasebni lasti.

image
Pogled na Krkino plažo v Strunjanu FOTO: JANEZ PETKOVŠEK




Deli s prijatelji