Hinko bo vladal samo še danes (FOTO)
Čeprav bo pust pokopan šele danes, na pustni torek, je bil vrhunec prireditev v številnih središčih po Sloveniji v nedeljo. Na Ptuju so na največji slovenski, sicer pa tradicionalni mednarodni karnevalski povorki zabeležili več kot 40.000 obiskovalcev, ki so z navdušenjem spremljali nastop kakšnih 2600 udeležencev v 68 etnografskih in karnevalskih skupinah.
V ospredju 63. Kurentovanja na Ptuju so bili, kajpada, kurenti, teh je bila približno tretjina oziroma okoli 800 iz 33 skupin. Poleg njih so seveda sodelovali drugi tradicionalni liki s štajerskega območja, kot so pokači, kopjaši, ploharji in piceki, orači, ruse, dornavski cigani pa tudi šumarji, črički, zlohotnice, indijska poroka in številne druge karnevalske skupine. Tako so najstarejše slovensko mesto preplavile pisane maske in množica obiskovalcev. Manjkale niso niti skupine iz tujine: survakari iz Nemčije, lola iz Romunije in čarojice iz Bosne in Hercegovine, Bolgarije ... Kakor koli že, v organizaciji Zavoda za turizem Ptuj, skupaj z Mestno občino Ptuj ter Javnimi službami Ptuj, je mednarodni Karnevalfest upravičil sloves največje pustno-karnevalske prireditve v Sloveniji in širši regiji.
Naša prireditev je spektakel in paša za oči ter obliž za srce in dušo.
Izjemoma že tretje leto
Na čelu velike nedeljske povorke je bila Ptujska godba, sploh prvi pa je bil, kljub že tretjemu letu vladanja, kar je sploh prvič doslej, saj običajno mandat traja dve leti, 18. princ karnevala, vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, bolj znan kot Hinko Šoštarič, ki že od mladih nog v okviru Turističnega društva Sodinci sodeluje pri ohranjanju etnografske dediščine. Kot je povedal po tednu dni, odkar je prevzel oblast od ptujske županje Nuške Gajšek, jih po nedeljski paradi, najbolj množičnem dnevu rajanja, čaka še nekaj vladanja, veliko dogodkov, zabave in norčij, kar pa se danes, v torek, izteče.
100.000 ljudi je zadnje dni obiskalo najstarejše slovensko mesto.
Tradicionalni liki iz Spodnjega Podravja zaradi dveh let premora tokrat po njegovih besedah nimajo nič večje treme, saj so tudi v času epidemije opravljali svoje obrede. »Mi s tem živimo in tega se ne da ustaviti,« je dejal princ karnevala, ki so mu na paradi sledile domače in tuje maske s kurenti iz kar 33 različnih društev na čelu. Ob njih so bili kot po navadi najglasnejši pokači, ki so zavihali težke biče, spletene iz konopljinih vrvi in rafije, in z glasnimi poki oznanjali čas pustnega veseljačenja. Poleg že omenjenih drugih znamenitosti ne moremo mimo znamenitega lika baba deda nosi.
Častna tribuna
Osrednja povorka na častno tribuno vselej privabi tudi več visokih gostov. Letošnji častni pokrovitelj je bil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, iz aktualne ekipe pa sta se mu pridružila še minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek ter infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Hanu je bilo nekoliko žal, da se ni našemil ter se tako še bolj vživel v pozitivno ptujsko zgodbo. Kot je dejal, današnje vzdušje kaže, da je epidemija vzela precej priložnosti za druženje, ki smo ga vsi željni, ob tem pa je izpostavil tudi dobro organizacijo dogodka in tradicijo. »Ko se vse to na koncu združi, vidimo rezultat,« je dodal Han, ki kot minister, odgovoren tudi za področje turizma, v Kurentovanju vidi lepo priložnost za promocijo mesta in Slovenije.
Kot je povedal predsednik Zveze društev kurentov Aleš Ivančič, so tudi v zadnjih dveh letih, še posebno pa letos, dokazali, da obredje živi naprej, ne glede na to, kaj se v svetu zgodi. »Naša dolžnost je, da kot varuhi te dediščine poskrbimo, da obredi ostanejo,« je dejal in dodal, da bodo kurenti kot vselej poskušali v Slovenijo pripeljati pomlad, preden »kurentije za nekaj časa spet pospravijo v omare«.
Po besedah direktorice zavoda za turizem Tanje Srečkovič Bolšec so zadovoljni tudi ponudniki prenočitvenih zmogljivosti, ki letos poročajo o razprodanih posteljah ob koncih tedna ter zelo dobri zasedenosti med tednom. Opažajo veliko tujih obiskovalcev, ne le evropskih, ampak tudi z drugih celin, kar kaže, da jim je uspelo doseči širšo mednarodno prepoznavnost, na kateri pa morajo zdaj graditi naprej in postaviti temelje za zdrav razvoj prireditve. »Naša prireditev je spektakel in paša za oči ter obliž za srce in dušo,« je izpostavila in dodala, da se po nedeljskem vrhuncu dogajanja pustni čas na Ptuju še ni končal. Včeraj, denimo, je tam potekalo veliko karnevalsko srečanje vrtcev in šol, Kurentovanje pa se bo končalo danes s pokopom pusta, ko Ptujčani vselej svoje obveznosti zaključijo že opoldne. Tanja Srečkovič Bolšec nam je potrdila, da so s celotnim 10-dnevnim dogajanjem v okviru 63.
Lonely Planet, založba turističnih vodnikov, je Kurentovanje umestil med deseterico najbolj zanimivih karnevalov na svetu in tako Ptuj uvrstil v dobro družbo velikih karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New Orleans. Je odlična priložnost ne le za ogled kurentovih obhodov, ki jih je Unesco uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ampak tudi za ogled številnih etnografskih in karnevalskih povork, spoznavanje drugih tradicionalnih ali sodobnih pustnih likov, zabavo v maskah in še kaj. V času Kurentovanja se namreč v okviru Artfesta, Etnofesta in Karnevalfesta zvrstijo številne povorke, pustni korzo, prikazi etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še veliko drugega.
Kurentovanja nadvse zadovoljni. Tudi obisk jih je prijetno presenetil, po premoru zaradi epidemije je mesto obiskalo skupno več kot 100.000 ljudi, največ minulo soboto na odprtju parade (več kot 15.000 obiskovalcev in 1800 mask) in nedeljo (več kot 40.000 obiskovalcev in 2500 mask).
