LJUDSKO PETJE

Hedvika poje še pred spanjem

87-letna Haložanka je bila dolga leta vodja skupine ljudskih pevcev. Danes ni več mladih, ki bi nadaljevali ljudsko petje.
Fotografija: Dolga leta je vodila ljudske pevce.
Odpri galerijo
Dolga leta je vodila ljudske pevce.

Folklorno društvo (FD) Rožmarin Dolena ohranja ljudsko izročilo na različnih področjih, skrbi za novosti z izobraževanji, sodeluje na gostovanjih in prireja lastne prireditve, nastope, razstave, srečanja in promocije. Predsednica je Jana Potočnik, ki predano skrbi za delovanje društva, saj je vanj vključenih veliko članov in različnih skupin: odrasla in otroška folklorna skupina, Rebolj in Jurek, Ded nosi babo, rimske vestalke in aktiv žena.

Iz vasi v vas

V FD Rožmarin Dolena so dolga leta delovali tudi ljudski pevci, a so žal počasi opustili ljudsko petje zaradi starosti in bolezni. Žal ni več mladih, ki bi nadaljevali ljudsko petje. Zapojejo le še ob kakšni posebni priložnosti. Hedvika Ostroško je bila dolga leta vodja skupine ljudskih pevcev. Je prejemnica mnogo priznanj in zahval za ohranjanje ljudske pesmi Haloz, ki se prenaša iz roda v rod, in za ohranjanje arhaičnega petja. Gostovali so po celotni Sloveniji in tudi tujini. Posneli so veliko oddaj in bili dobrodošli v marsikateri televizijski oddaji.

Dolga leta je vodila ljudske pevce.
Dolga leta je vodila ljudske pevce.

Rojena je leta 1935 v Doleni na Vildonu. Oče Hanzek in mama Ana sta zelo garala, da sta preživljala številno družino, saj je bilo devet otrok. Spominja se, da sta zadnja dvojčka umrla pri starosti štirih mesecev, pri hiši je bila takrat velika žalost. Vikica se spominja težkega življenja. Danes se veliko hrane zmeče stran, včasih pa so bili lačni kruha. Doma so imeli kmetijo, kjer je bilo delo od zore do mraka, toda dajala je premalo za preživetje velike družine. Imeli so tudi gozdove, vinograd in sadovnjak. Pomagali so pri spravilu lesa in kostanja, les so prevažali v Majšperk za tanin. Pomagali so v vinogradu, da so lahko prodali ali zamenjali vino za žita in druge pridelke, ki niso zrasli v Halozah. Obirali so sadje in delali tuklo (sadjevec), kuhali žganje. Otroci so morali na delo – taberhe že v zgodnji mladosti. Spominja se, da je delala od zgodnjega jutra do poznega večera pri kmetih na ravnini, da je prislužila korpo (košaro) krompirja. Pomagali so pri mlačvi žita in raznih drugih opravilih.

Oče je bil odličen pevec in otroci so z njim zelo radi prepevali kljub trdemu in težkemu življenju. Prvič so se predstavili kot pevska družina Vidovič leta 1982 v oddaji Iz vasi v vas. Drug za drugim so odhajali od hiše za boljšim življenjem. Tudi Vikica je leta 1957 odšla delat na kmetijo, toda že po enem letu se je vrnila domov, saj je niso več potrebovali. Nato je dobila zaposlitev pri Lenartu na Ptuju, kjer je bil šiviljski obrat. Kmalu se je zaposlila kot gospodinjska pomočnica, pri družini je delala dolgih sedem let. Spoznala je svojega življenjskega sopotnika Ludvika. Ker nista imela stanovanja, se je preselila k sestri v Tržec in vzgajala svoja dva otroka Mirana in Romano. Mož je hodil v službo in gradil hišo na Turnišču. Zaposlila se je na Delti in delala do upokojitve. Ko je bila hiša dograjena in so imeli le sobico in kuhinjo, se je družina preselila v novi dom.

V petju je veselje

Njene globoke korenine je spodrezala žalost, ko ji je leta 2015 umrl mož, leta 2019 pa še hči. Prav vsak dan se ju spominja in zanju moli. Obožuje svoje vnuke Urško, Vida, Stašo in Nevo, ki jo redno obiskujejo in ji radi pomagajo pri različnih opravilih, saj jo mučijo starostne težave. Skrbi za hišo in vrt, malo ji pomagajo domači. Je odlična gospodinja in prav vsak dan nekaj skuha za družino. To je kuharica, ki še zna iz skromnih in domačih sestavin pripraviti odlično jed. Še vedno se kam popelje z avtomobilom. Ima kokoške, na katere je zelo navezana. Ko ji je zelo dolgčas, pokliče stare prijatelje in znance. Zvečer pred spanjem posedi na kavču in zapoje kakšno pesem, ki se je spomni iz otroških let.

Poklonili so se ji ob prazniku.
Poklonili so se ji ob prazniku.

Spominja se časov, ko so hodili na nastope in razne prireditve. Vsi so z veseljem peli in igrali stare ljudske inštrumente. Izdali so več cedejev in tako ohranili staro ljudsko pesem za zanamce. Druženje ljudi v petju daje našemu življenju radoživost in veselje. Včasih je bilo petje skorajda edina zabava, danes pa se lahko zabavamo na mnogo načinov.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas