DOSMRTNO PREŽIVETJE

Hčeri zapisala stanovanje, zdaj ga ne more dobiti nazaj

Objavljeno 04. avgust 2020 10.41 | Posodobljeno 04. avgust 2020 10.41 | Piše: Tina Horvat

Ljudmila Koštomaj zatrjuje, da jo je hči s pretvezo pripravila do pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Pogodbe, ki pomeni, da stanovanje po njeni smrti postane last hčerke, se sploh ne da prekiniti.

Deset let je odplačevala kredit, zdaj pa ne more razpolagati s svojo lastnino. FOTO: Igor Mali
Pogosto se dogaja, da si po smrti sorodnika nekdaj složna družina zaradi dediščine skoči v lase. A Ljudmila Koštomaj iz Ljubljane je še kako živa, pa že več let doživlja razdor v družini zaradi svojega premoženja. Stanovanje na ljubljanskih Prulah, v katerem živi, bo namreč po njeni smrti pripadlo njeni hčerki, čeprav sama tega sploh ne želi. Pravico do stanovanja si je hči pridobila leta 2008 s podpisom pogodbe o dosmrtnem preživljanju svoje mame in nadaljnjim vpisom plombe oziroma prepovedi odtujitve v zemljiško knjigo.

image
89-letna Ljudmila Koštomaj je na robu obupa, saj pravi, da ji je hčerka s pretvezo vzela stanovanje. FOTO: Igor Mali
A Koštomajeva zatrjuje, da je njena hči do te pogodbe prišla s pretvezo, zdaj pa ji nikakor ne uspe, da bi jo po pravni poti razveljavila. Potem ko je sodišče na prvi stopnji njeno zahtevo zavrnilo, prav tako je vrhovno sodišče zavrnilo njeno prošnjo za dopustitev revizije, je 23. junija letos vložila ustno ovadbo na policiji. Če niti to ne bo uspešno, bo šla celo do Evropskega sodišča za človekove pravice.

90 let bo avgusta stara Ljudmila Koštomaj.

»Kmalu bom stara 90 let in se moram na policiji in na sodišču tožariti s svojo lastno hčerko za stanovanje. To je moje stanovanje, sama sem ga kupila, garala sem vse dneve od ranega jutra do večera, da sem lahko odplačala kredit. Zdaj pa ponoči niti spati ne morem od gorja, ki mi ga je povzročila moja hči,« je žalostna. »Moja hči je prek sodnice, s katero sta se poznali, najprej kar samo sebe vpisala kot lastnico mojega stanovanja. Pozneje so na ZK dejali, da se je zgodila napaka in da so lastninsko pravico na mojo hčer namesto prepovedi odtujitve vpisali po pomoti. Sramota, da je kaj takega sploh mogoče! Si lahko mislite, kako sem bila šokirana!«

Napaka ali namerno?

Napako so sicer na ZK odpravili, a zaupanje v hčerko je bilo zaradi tega povsem porušeno. »To ni bila napaka, ampak je bilo to namerno narejeno. Moja hči me je še za življenja pokopala, saj ji gre samo za denar. In, v kakšni državi živimo, da mi sodišče ne prisluhne,« se sprašuje.

Nikoli ne bi tega podpisala, če bi vedela, za kaj gre.

image
Ponoči ne more spati, ker se mora z lastno hčerko pravdati na sodišču. FOTO: Igor Mali
Ljudmila Koštomaj in njena hči sta leta 2008 sklenili pogodbo o dosmrtnem preživljanju, za katero pa mama sploh ni vedela, kaj pomeni. »Vsak dan me je klicala, da greva v mesto na kavo, nekega dne pa me je peljala k notarju. V dobri veri, da ji pomagam z najemom kredita, sem podpisala, saj si nikoli ne bi mislila, da me hoče ogoljufati. A te pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki pomeni, da po moji smrti stanovanje pride v njeno last, sploh ne morem prekiniti, kljub temu da bi jo želela. Nikoli ne bi tega podpisala, če bi vedela, za kaj gre. Nikoli ne bi tega stanovanja tej hčerki podarila, ki me je tako prevarala.«

Kmalu po odkritju napake v ZK se je Koštomajeva odločila, da bo vložila tožbo zoper svojo hčer in da bo pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavila. A je kaj hitro ugotovila, da je to nemogoče. Sodišče na prvi stopnji je njeno zahtevo zavrnilo, vrhovno sodišče pa je njen predlog za revizijo 6. junija 2019 zavrnilo. »Pogodba nedvomno veže obveznost preživljanja za primer bolezni ali onemoglosti. Tožena stranka (Ljudmilina hči, op. avt.) je nedvomno izvrševala pogodbo, tožeča stranka (Ljudmila Koštomaj, op. avt.) pa je sama onemogočala izvrševanje pogodbe,« je zapisano v obrazložitvi vrhovnega sodišča.

image
Že davno je odkupila stanovanje na Prulah, a odvzela ji ga je hči. FOTO: Igor Mali
»To je neverjetno, absurdno in nepošteno. Jaz pri polnih močeh in pri polni zavesti ne morem odpovedati pogodbe, ki sem jo kot zavedena podpisala. Sodišče me sploh ni poslušalo! Kakšna pravna država je to, da je kaj takega sploh mogoče. Nič drugega nočem kot le to, da kot lastnica stanovanja sama razpolagam z njim, in ne moja hčerka,« se razburja na robu solza.

Šele nedavno je skoraj 90-letna Koštomajeva po nasvetu znanca ugotovila, da se mora pri poskusu razveljavitve pogodbe sklicevati na to, da je bila pri podpisu pogodbe zavedena, ter da je bil napačen vpis v zemljiško knjigo nameren. Zato je 23. junija letos na policiji vložila ustno ovadbo oziroma predlog za pregon.

Pogodbo je nemogoče prekiniti

Odvetnika Petra Fašuna iz Odvetniške družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, ki zastopa Ljudmilo Koštomaj, povprašamo, zakaj njegova stranka ne more razveljaviti pogodbe. Razložil nam je, da gre za tako imenovano načelo v pravu pacta sunt servanda oziroma dogovor je treba spoštovati, kar pomeni, da so pogodbene stranke dolžne izvrševati tiste obveznosti, ki so jih same sprejele, in da se z enostransko izjavo nobena od strank svoje pogodbene obveznosti ne more rešiti. »S podpisom pogodbe o dosmrtnem preživljanju se je gospa Koštomaj zavezala, da stanovanja ne bo odsvojevala, kar je bilo tudi vpisano v zemljiško knjigo. Zaradi tega ne more razpolagati s svojim stanovanjem,« je povedal.

image
Če tudi policijski pregon ne bo uspešen, bo šla po svojo pravico na evropsko sodišče. FOTO: Igor Mali
»Pogodba o dosmrtnem preživljanju,« je nadaljeval, »se lahko razveže le na podlagi sporazuma obeh strank. V drugih primerih pa se lahko zahteva razvezo pogodbe zgolj v primeru, da je razmerje med pogodbenima strankama tako porušeno, da skupno življenje ni več mogoče, ali če pogodbeni stranki ne izpolnjujeta pogodbenih obveznosti.«

Obrnili smo se tudi na Ljudmilino hčerko in jo hoteli povprašati, zakaj vztraja pri pogodbi, če njena mama tega ne želi in je bila pri podpisu zavedena. A sta nas obe s hčerko, torej vnukinjo Ljudmile Koštomaj, s povišanim glasom zavrnili z besedami: »Dovolj nam je tega, ne dajemo izjav. Niti kančka slabe vesti nimava, saj je tako odločilo sodišče. Ne sprašujte nas nič o tem, tako naj bo, kot je odločilo sodišče.«

Pogoste zlorabe

Primer Ljudmile Koštomaj ni edini. Kot pove odvetnik Peter Fašun, so precej pogosti, saj so pričakovanja ob sklenitvi pogodbe drugačna, kot pa je pozneje realizacija pogodbe. "Pojavljajo se tudi zlorabe, ko se želi preostale dediče na takšen način izključiti iz dedovanja. Premoženje, ki je vezano na dosmrtno preživljanje, namreč ni del zapuščine umrlega."




Deli s prijatelji