ZGODBE O KORONAVIRUSU

Kako se starajo izjave Milana Kreka

Izbrali smo nekaj njegovih izjav in pogledali, kaj je o njih pokazal čas.
Fotografija: Milan Krek. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Odpri galerijo
Milan Krek. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo

Milan Krek je zdravnik in direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Medtem ko je gledalce njegova predhodnica (zadnja imenovana za polni mandat) Nina Pirnat pri podajanju informacij o novem koronavirusu umirjala, tako z besedami kot tudi navodili, se je Krek to funkcijo odločil opravljati nekoliko drugače. V svojih komentiranjih epidemije je dodal še vložke, ki so verjetno v marsikom vzbudili dodatne skrbi.

Čez 28 let bomo pri Krekovi številki

Ena najbolj znanih njegovih izjav od začetka epidemije je tista, da bi lahko po najslabšem možnem scenariju v Sloveniji imeli zaradi koronavirusa 90.000 (!) mrtvih. Kako jo je naračunal, še danes ne vemo, vemo pa, kakšna so dejstva: v slabih dveh letih je umrlo 6064 ljudi, ki so bili pozitivni na novi koronavirus. Verjetno niso vsi med njimi umrli zaradi koronavirusa, je pa dejstvo, da smo v Sloveniji v prvem letu boja z novim koronavirusom krepko presegli večletno povprečje smrti. Če se vrnemo nazaj h Krekovim črnim besedam: čez palec lahko ocenimo, da je v povprečju v enem letu umrlo 3000 ljudi, to pomeni, da bomo Krekovo število 90.000 smrti oseb s koronavirusom statistično dosegli čez 28 let (žrtve iz prvih dveh let epidemije smo odšteli).

Rojevanje delte plus, ki je usahnila

Lani je Krek na tiskovni konferenci pompozno povedal, da se rojeva različica koronavirusa, ki je za 20 odstotkov bolj nalezljiva od takrat aktualne različice delte. Govoril je o različici delta plus, pri čemer je dodal, da ni nujno, da bo obstala. Njegove podatke o nalezljivosti so najprej nekoliko omilili pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer so govorili o manjšem odstotku, pa tudi virologinja Tatjana Avšič Županc, ki je v intervjuju za portal N1 dejala: »Podatka, da je podtip različice delta AY.4.2. še za 20 odstotkov bolj nalezljiv, do danes še ni mogoče zaslediti v strokovno-znanstveni literaturi. Vsekakor pa je pod drobnogledom.«

Veste, koliko primerov različice delta plus smo zaznali v Sloveniji? Mi nismo, zato smo za pomoč prosili NLZOH. Odgovor je pripravil njihov strokovnjak Andrej Steyer: »Različica delta plus je vzbudila pozornost zaradi dodatnih mutacij na beljakovini S, ki bi lahko vplivale na zmanjšano učinkovitost cepiva in povzročanje ponovnih okužb. V nekaterih državah so zaznali hitro širjenje različice, a se je širjenje po nekaj tednih ustavilo. Dodatne raziskave niso potrdile bistveno nižje sposobnosti nevtralizacije virusa po cepljenju v primerjavi z različico delta, kar morebiti razloži tudi dokaj neuspešno širjenje različice delta plus v populaciji, kjer je zaščita naraščala zaradi uspešnega cepljenja in hkratnega prekuževanja ljudi. Skupaj imamo v Sloveniji potrjenih 11 primerov različice delta plus, ob tem da smo prva dva primera potrdili v tednu od 21. do 27. 6. 2021, zadnji primer pa v tednu od 2. do 8. 8. 2021. V NLZOH delta plus nismo potrdili. Vse primere je potrdili Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (IMI).«

Krek kljub temu, da smo ga k temu pozvali, svojega vira za podatke o nalezljivosti različice delta plus, ki jih je predstavil javnosti, ni nikoli razkril.

Kaj lahko naredimo sami

Delta plus je res usahnila, smo pa namesto nje dobili omikron. Ali je ta različica za nas dobra ali ne, bomo šele videli. Iz nekaterih držav namreč poročajo, da je po njihovih izkušnjah bolj nalezljiva, vendar manj okuženih zaradi nje potrebuje bolnišnično pomoč. Zdi se, da je to dobra vest. A hkrati več okuženih prinaša več odrejenih karanten in manj ljudi na delovnih mestih, ki bi lahko opravljali storitve za druge ne samo v bolnišnicah, ampak tudi v upravnih enotah, trgovinah itd.

Dejstvo je, da število okuženih v Sloveniji v teh dneh hitro narašča, zato moramo vsi najprej pri sebi poskrbeti, da koronavirusu čim bolj otežimo širjenje. Na voljo imamo cepiva, ki po mnenju stroke načeloma prinašajo vsaj milejši potek bolezni, pri omejevanju širjenja virusa pa lahko prispevate s spoštovanjem osnovnih, dobro znanih ukrepov (ustrezna razdalja, nošenje maske, ko razdalja ni ustrezna, omejevanje stikov, redno umivanje ali razkuževanje rok, higiena kašlja, zaprte prostore pa redno zračite).

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas