PAZITE SE

Gripa že napada, v bolnišnicah gorijo alarmi

Objavljeno 13. december 2019 08.44 | Posodobljeno 13. december 2019 08.44 | Piše: Urša Splichal

V zadnjem tednu več obiskov pri zdravnikih. Iz Hrvaške poročajo o epidemiji.

Virus ne izbira, zbolimo lahko mladi in stari.
Vas praska po grlu, zaboli, ko pogoltnete? Se počutite, kot bi čez vas zapeljal valjar, kot radi rečemo? Je sodelavec kihal in kašljal in potem obležal v postelji s povišano temperaturo in bolečinami v mišicah? V zadnjih dnevih so bolnišnice zaradi povečanega števila respiratornih obolenj začele omejevati obiske. Za zdaj zaznavamo posamezne primere gripe, o sezoni še ne moremo govoriti, so nam sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Zaradi akutnih okužb dihal in gripi podobne bolezni je bilo število obiskov pri zdravnikih v 49. tednu (od 2. do 8. decembra) nekoliko višje kot teden prej. Virus so dokazali v 8,8 odstotka testiranih vzorcev, od tega podtipa A (H1N1) pdm09 73 % in 27 % A (H3N2), respiratorni sincicijski virus (RSV) pa v 5,3 odstotka testiranih vzorcev, so sporočili z NIJZ. Od drugih virusnih povzročiteljev dihal je bilo največ rinovirusov (16–30 % testiranih vzorcev).

Glede na prve primere obolelih za sezonsko gripo in povečanega števila virusnih okužb iz Splošne bolnišnice Novo mesto vse obiskovalce prosijo, da sodelujejo pri preprečevanju prenosa okužb.
 
Naprošajo:
  • Da na obiske k pacientom prihajajo zdravi.
  • Da k pacientom pride le ena do največ dve zdravi odrasli osebi na dan v času obiskov.
  • Otroci naj na obiske v bolnišnico ne prihajajo.
  • Na otroškem oddelku je dovoljen obisk enemu od zdravih staršev naenkrat cel dan. V času obiskov pa še ena zdrava odrasla oseba.
  • V porodnišnici je dovoljen obisk porodnice in novorojenca le najožjim svojcem in sicer največ eni do dvema osebama dnevno.
  • V enoti intenzivne terapije so obiski dovoljeni najožjim svojcem, eni do dvema osebama hkrati pri pacientu za 10 -15 minut. Obiski otrok pod 15. letom starosti niso dovoljeni oziroma samo po predhodnem dogovoru z zdravnikom.
  • Da upoštevajo čas obiskov.
  • Da izvajajo higieno rok in higieno kašlja in upoštevajo morebitna dodatna navodila osebja.

Po novem vnetja srčne mišice

image
Še je čas za cepljenje.
Tako kot pri nas aktivnost kroženja virusov gripe počasi narašča tudi v Evropi. Od 47 držav, ki so posredovale podatke, večina poroča o sporadičnem pojavljanju laboratorijsko potrjenih primerov. Prevladuje influenca tipa A (87 odstotkov) pred influenco tipa B (13 odstotkov); največ je podtipa A (H3N2), in sicer približno 78 odstotkov. Zato previdnost ne bo odveč, če vas bo pot v teh prazničnih dnevih zanesla v bližnja mesta onstran naših meja, denimo v adventni Zagreb. O epidemiji namreč že poročajo iz sosednje Hrvaške, do začetka tega tedna so laboratorijsko potrdili 270 primerov, in sicer tipa A (H1N1) oziroma pandemsko (prašičjo) gripo. Tamkajšnje zdravstvene oblasti ocenjujejo, da je bolnih najmanj 3000 ljudi, oboleli so iz vse države. Okoli 10 odstotkov jih ima zaplete, predvsem pljučnico, zdravnike pa preseneča dejstvo, da se pri 20 odstotkih pacientov pojavljajo še drugi zapleti, kot na primer vnetje srčne mišice, s čimer se v prejšnjih letih niso soočali. Letošnja sezona gripe na Hrvaškem je posebna še zato, ker je zbolelo trideset dojenčkov, med njimi novorojenčkov, kot vzrok za to pa zdravniki navajajo odprta bolnišnična vrata za obiske. Bolezen je na Hrvaškem letos nastopila prej in strokovnjaki menijo, da bo trajala dlje, glede na tip virusa, ki kroži (ta je bil dominanten tudi lani), pa pričakujejo več zapletov.

Virus ne izbira

Tudi v Sloveniji že krožijo virusi influence, a strokovnjaki vsako leto znova poudarjajo, da ni mogoče napovedati, kakšna bo sezona gripe, dejstvo pa je, da ta huda nalezljiva bolezen na leto prizadene okoli 10 odstotkov Slovencev. Zapleti so lahko hudi, tudi tako, da oboleli potrebuje zdravljenje v bolnišnici, včasih pa se konča s smrtjo, lani je v dveh mesecih zahtevala več kot šestdeset življenj. Virus ne izbira, zbolimo lahko mladi in stari, edina preventiva je cepljenje, za to je še čas. Priporočljivo je za vse, brezplačno pa je za prebivalce, izpostavljene večjemu tveganju za težji potek bolezni in nastanek zapletov, in sicer starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, osebam z izrazito povečano telesno težo in nosečnicam. Po cepljenju se zaščita razvije po enem do dveh tednih.

Slovenci se ne cepimo radi, pri nas je precepljenost proti gripi zelo nizka, pravzaprav med najnižjimi v Evropski uniji, v minuli sezoni se je cepilo 94.049 ljudi. V letošnji sezoni je NIJZ razdelil 174.000 odmerkov cepiva.

Okužbo preprečujemo tudi z izogibanjem zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi, pa z uravnoteženo prehrano in fizično aktivnostjo, ki krepita telo. Ne pozabimo na higieno rok: pogosto jih umivamo z milom in toplo vodo.

Čakati, da gripa izzveni

image
Povzročitelj gripe se prenaša s kužnimi kapljicami. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Čas od okužbe do pojava bolezni je kratek, simptomi in znaki – vročina, mrazenje, utrujenost, nahod, bolečina v žrelu, kašelj – se pojavijo od enega do tri dni po okužbi; kašelj lahko traja več tednov, drugi znaki navadno izginejo v dveh do sedmih dnevih.
Povzročitelj gripe se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju, ki prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, ga lahko zanesemo na sluznico nosu in ust in se okužimo. Največja kužnost je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku, od tri do pet dni, pravijo na NIJZ. Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno, najbolj pomembno je, da lajšamo težave in počakamo, da izzveni: nižamo telesno temperaturo, dovolj pijemo in počivamo. 
Legionela na psihiatrični kliniki
Na univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani so zaznali legionelo, zato so zaprli enoto za gerontopsihiatrijo. Starejši so še posebno občutljivi, je poudaril generalni direktor klinike Bojan Zalar. V zadnjem letu so imeli sicer sedem okuženih z bakterijo legionele, na leto pa zdravijo okoli 1000 bolnikov. Dva izmed bolnikov sta dobila pljučnico, eden je umrl, vendar gre za bolnika z več pridruženimi boleznimi, zato ni jasno, koliko je prispevala prisotnost legionele. »Oddelek smo zaprli, ker se stanje kljub kemičnim in toplotnim šokom ni popravilo,« je poudaril Zalar. Zaprtje enote ne pomeni, da bolnikov ne bodo sprejemali. Bolnike, nameščene na gerontopsihiatriji, so premestili, oddelke so tudi združevali. Pri bolnikih, ki se okužijo z bakterijo, se lahko bolezen razvije na dva načina, v obliki gripe ali pljučnice. Ko pri bolniku mine akutna faza, preboli legionelo. Smrtnost zaradi nje je redka, so zagotovili na novinarski konferenci. Na kliniki za legionelo testirajo vse bolnike, ki kašljajo. Izvajali so redno dezinfekcijo. Vendar se je po zadnjem toplotnem šoku izkazalo, da so cevi porozne in bi jih lahko voda prebila. V enem izmed kletnih prostorov so tudi zaznali vdor vode.
»Tehnično stanje je takšno, da je omogočalo rast legionele. Morda manj ustrezne cevi, ki so bile vgrajene pred 14 leti, so po dezinfekciji začele rjaveti in razpadati. To je bilo hkrati tudi gojišče za nastanek večje količine legionele,« je povedal Zalar. Sanacijo vodovoda so začeli pred mesecem, sodeluje tudi ekipa, ki je sanirala vodovod na onkološkem inštitutu. Zamenjati bo treba vse cevi, to bodo naredili na lastne stroške. Po Zalarjevih besedah pričakujejo, da bo prenova končana do maja.

image
Če zbolimo, lajšamo težave: nižamo telesno temperaturo, dovolj pijemo in počivamo.
174.000 odmerkov cepiva je v letošnji sezoni razdelil NIJZ.




Deli s prijatelji