DOMISELNO

Gostje zaspijo na zdravilnih zeliščih

Objavljeno 21. december 2014 23.35 | Posodobljeno 21. december 2014 23.36 | Piše: Ajda Janovsky
Obiskali smo zeliščni sobi Vesne Velišček v vasici Plave v Spodnji Soški dolini. S pomočjo travelstarterja bodo, upa, turistično ponudbo obogatili še z zeleno sobo.

Tisti, ki menijo, da so današnji mladi, kar se tiče iskanja zaposlitve, v težki, če ne že kar brezizhodni situaciji, bi morali poklepetati z 32-letno Vesno Velišček. Po izobrazbi zgodovinarka in sociologinja kulture, ljubiteljsko pa navdušena popotnica, po končani fakulteti – kot toliko drugih mladih izobražencev – nikakor ni našla zaposlitve. A ni obupala: pogumno se je podala na pot samostojnega podjetništva in ustvarila zeliščno hišo, nenavadno turistično zanimivost, eno v seriji zanimivih turističnih doživetij, ki jih ponuja njeno podjetje Slocally.

Potovanje se navadno začne na železniški postaji v Ljubljani. Rumeni nissan pobere goste zeliščne sobe največkrat skupaj s še drugimi potniki, ki potujejo proti Spodnji Soški dolini. Avto naj bo poln, saj je to finančno smotrno in ekološko manj oporečno, poleg tega turisti ob deljenju avtomobila z domačini izvejo in doživijo reči, ki jih v klasičnem turizmu nikoli ne bi. »Peljala sem že vse mogoče ljudi,« pravi Vesna. Sopotnike išče prek spletne strani prevozi.org, kdo se bo vozil s turisti, pa je bolj ko ne stvar naključja. Na našem izletu sta se nam (potem ko smo privolili, da se z nami lahko peljejo tudi drugi) pridružili študentka Elena in njena bela maltežanka Nela. V preteklosti so, nam je zaupala voznica, tako z njo potovali že ponosni lastniki nenavadnega ljubljenčka – podgane, priznani slovenski kuhar in temnopolti bobnar.

»V naši vasi živi približno sto ljudi, plus, minus. Na naši strani – vas se razprostira po našem, levem in desnem bregu Soče – sta od moje generacije ostala dva mlada človeka in vsega skupaj štirje otroci,« pripoveduje o tem, zakaj se je odločila, da morajo turisti videti in doživeti prav ta, turistično skoraj nedotaknjeni košček Slovenije. Turisti imajo v vasi Plave odličen dostop do Krasa in Goriških brd, po zaslugi železnice pa tudi do večine večjih krajev v Sloveniji. Med počitnicami se lahko sprehajajo in kolesarijo po čudoviti pokrajini, veslajo po Soči, raziskujejo lokalno kulinariko ali nabirajo zelišča in se učijo o načinih njihove uporabe – prav slednja ponudba je poleg okušanja lokalnih jedi tisto, za kar se Vesnini turisti najraje odločajo.

V vasici Plave se po ozki cesti vzpnemo po hribu navzgor. Vasica ni idilična, priznava Vesna, a ima, in to lahko potrdimo, prav poseben čar. Zob časa je načel marsikatero od tukajšnjih hiš. Skupaj z zelenimi gozdovi, sinjo reko in sivimi, nazobčanimi skalami sestavljajo zanimivo tihožitje. Popotnik, gost, turist tukaj začuti poseben mir in se nemara prestavi nekam v zgodovino: morda v čas prve svetovne vojne, ko naj bi se tu v divji vojni vihri vojskoval tudi slavni pisatelj Ernest Hemingway – domačini vedo povedati, da se je prvim bojnim linijam, o katerih je pisal, v resnici izogibal! Ustavimo in parkiramo na ovinku, za katerem pred nami zraste dvonadstropna temno rumena hiša. Z adventnim venčkom okrašena vrata nam odpre Vesnin oče Ivan, po izobrazbi kovinar, sicer pa zeliščar. Da se je hčerka domislila zeliščnih sob, je tudi njegova zasluga.

Notranjost diši po gorečem lesu: celotno hišo segreva starinska peč na drva na prehodu med dnevno sobo in kuhinjo. Gostitelja nam ob prihodu ponudita copate – še ena lokalna zgodba, ki se tujim turistom, ki preobuvanja niso vajeni, zdi zanimiva. V kuhinji nas pričaka sladka dobrodošlica, kozarček domačega likerja iz granatnega jabolka in prav tako domača orehova potica. »Zaradi zapletene birokracije hrane ne smemo vključiti v turistično ponudbo, kljub temu pa od naše hiše nihče ne gre lačen,« zagotavlja gostiteljica. Birokratsko zadrego je rešila tako, da obrokov, ki jih ponudi prišlekom, ne zaračunava.

Ko se po dobri dve uri dolgi poti okrepčamo za mizo, nas gostiteljica odpelje v zgornje nadstropje v zeliščni sobi. Kot pove že ime, imajo tu glavno besedo zelišča, nabrana, izbrana in zamešana tako, da odpravljajo stres in spodbujajo mirno spanje. Ta so shranjena v kozarčkih pa tudi v blazinah in pod rjuhami, na spalnih površinah. »Čeprav zeliščne blazine, na katerih spijo gostje, dokler se ne poležejo, nekoliko šumijo, se na mešanici pomirjajočih zelišč, kot pravijo, odlično spi,« razkriva Vesna. Iz dišeče zeliščne sobe se odpravimo na ogled zeliščne shrambe, kamor družina spravlja z ljubeznijo in pozornostjo nabrana in posušena zelišča. Če bi prišli spomladi ali poleti, bi se naš dan nadaljeval z nabiranjem, če se nam ne bi mudilo, bi se lahko naučili mešanja zeliščnih čajev, likerjev ali zeliščnega mila ali se lotili katere od številnih aktivnosti, ki jih Vesna organizira v sodelovanju z drugimi lokalnimi ponudniki. Tako pa smo se podali le še na eno kulinarično avanturo, lokalno kosilo izpod kuhalnice družinskega kuharskega mojstra, Vesninega očeta.

Preprosta, a zanimiva ideja zeliščnih sob je pritegnila ustanovitelje travelstarterja, spletne strani, ki deluje podobno kot kickstarter, le da denar tam nabirajo le s turizmom povezani projekti. »Smo eden od treh slovenskih turističnih ponudnikov, ki jih je travelstarter povabil k sodelovanju,« ponosno pove gostiteljica. S pet tisoč dolarji, kolikor jih bo poskušala zbrati na spletu, namerava postaviti zeleno sobo, prostor za posedanje v naravnem okolju, ki bo poleg sproščanja omogočal tudi refleksoterapijo – hojo po gozdnem mahu in kamenčkih. »Projekt bomo uresničili, tudi če nam ne bo uspelo zbrati sredstev,« obljublja Vesna, ki sicer v skladu s pravili spletne strani vsakemu donatorju podari darilo v vrednosti sredstev, ki jih ta nameni projektu. Na poti nazaj smo kljub temu stiskali pesti, da bo pogumni in inovativni mladi podjetnici, ki za zdaj še ne posluje z dobičkom, a vsaj pokriva stroške podjetja, zbiranje uspelo.

Deli s prijatelji