NA POMOČ ŽIVALIM
Gorski reševalci plezajo tudi po mačke
Ljubljanska postaja GRS vse večkrat pomaga živalim. Na drevesih uporabljajo posebno tehniko za reševanje padalcev.
Odpri galerijo
Postali so že specialisti za reševanje muck. FOTO: GRS Ljubljana
Zadnje čase v gore zahaja vse več ljudi, žal pa imajo zaradi tega gorski reševalci Gorske reševalne službe Slovenije (GRZS) tudi vedno več reševalnih in iskalnih intervencij z izgubljenimi in poškodovanimi pohodniki, kolesarji, jadralnimi padalci in alpinisti.
Na postaji Gorske reševalne službe (GRS) Ljubljana, ki pokriva obsežno območje od Šmarne gore, Polhograjskih dolomitov, Nanosa do Trnovskega gozda, Zasavskega hribovja, Kočevja in Snežnika, opažajo močno povečano število akcij. »Razlika v primerjavi s prejšnjimi leti je več kot očitna, imamo pravo pravcato eksplozijo obiska narave in hribov, ogromno je k temu prispevala epidemija koronavirusa. Največ je zdrsov in padcev, veliko je tudi iskalnih akcij izgubljenih pohodnikov. Letos smo imeli že 12 intervencij, lani ob tem času jih je bilo za polovico manj,« pove načelnik GRS Ljubljana Brane Žorž.
Ne povečuje pa se le število intervencij, ko pomagajo ljudem, ampak se v stiski znajde vedno več živali, predvsem mačk in psov. In ljubljanski gorski reševalci jim brez pomislekov pridejo na pomoč. »Izgleda, da bomo ljubljanski gorski reševalci postali pravi specialisti za reševanje mačk z dreves. Maček Džoni je bil letos že tretji,« so objavili na svoji spletni strani novembra lani.
Odmevno je bilo reševanje mucka, ki so ga poimenovali kar Garfield. Prebivalec Trčkovega Griča nad Vrhniko je lani poleti več dni poslušal mijavkanje iz gozda, nato pa se je odpravil za glasom in opazil tigrasto živalco visoko na drevesu. Aktivirani so bili gasilci, vendar so imeli prekratko lestev, in na pomoč so poklicali gorske reševalce.
»Reševalec se je s pomočjo tehnike plezanja po deblu povzpel okoli 18 metrov, vendar do mačka ni mogel, ker je bil ta čisto na koncu veje. Kaj storiti? No, zdaj naj ljubitelji mačk ne berejo dalje. Gasilci so pod drevesom napeli odejo in reševalec je toliko časa tresel vejo, dokler ni maček padel dol. Priletel je točno na sredino odeje, in še preden bi lahko rekel hvala, je kot blisk izginil v bližnjem grmovju,« so zapisali v svojem poročilu.
»Prav nič zamalo se nam ne zdi, ker moramo reševati mačke, ki se znajdejo v stiski. Vsako žival poskušamo rešiti, če se le da. Imeli smo tudi intervencije, ko so se psi zaplezali v skalovje in brez nas ne bi mogli od tam. Nekoč se je nemška ovčarka znašla na tako ozki polički v Polhograjski Grmadi, da se je komaj premaknila. Nihče ne ve, kako ji je uspelo priti tja,« pripoveduje Žorž.
Nato nam še razloži, kako se lotijo reševanja hišnih ljubljenčkov in kako se ubranijo, da jih prestrašene živali ne opraskajo ali pogrizejo: »Po navadi se ne upirajo, saj čutijo, da jim bomo pomagali. Za mačke imamo posebno vrečo, v katero jih spravimo, lastniki pa po navadi prinesejo s sabo tudi košaro. Z dreves jih rešujemo s pomočjo tehnike za reševanje padalcev, pri tem uporabljamo posebne dereze za plezanje na drevo. So se pa drevesa res že močno majala, ko smo plezali gor, saj praviloma mačke splezajo čisto do vrha, ko je deblo že zelo tanko.«
Načelnik GRS Ljubljana Brane Žorž FOTO: Igor Mali
Na postaji Gorske reševalne službe (GRS) Ljubljana, ki pokriva obsežno območje od Šmarne gore, Polhograjskih dolomitov, Nanosa do Trnovskega gozda, Zasavskega hribovja, Kočevja in Snežnika, opažajo močno povečano število akcij. »Razlika v primerjavi s prejšnjimi leti je več kot očitna, imamo pravo pravcato eksplozijo obiska narave in hribov, ogromno je k temu prispevala epidemija koronavirusa. Največ je zdrsov in padcev, veliko je tudi iskalnih akcij izgubljenih pohodnikov. Letos smo imeli že 12 intervencij, lani ob tem času jih je bilo za polovico manj,« pove načelnik GRS Ljubljana Brane Žorž.
Džoni in Garfield
Ne povečuje pa se le število intervencij, ko pomagajo ljudem, ampak se v stiski znajde vedno več živali, predvsem mačk in psov. In ljubljanski gorski reševalci jim brez pomislekov pridejo na pomoč. »Izgleda, da bomo ljubljanski gorski reševalci postali pravi specialisti za reševanje mačk z dreves. Maček Džoni je bil letos že tretji,« so objavili na svoji spletni strani novembra lani.
Včasih pridejo naravnost iz službe in se nimajo časa preobleči. FOTO: GRS Ljubljana
Odmevno je bilo reševanje mucka, ki so ga poimenovali kar Garfield. Prebivalec Trčkovega Griča nad Vrhniko je lani poleti več dni poslušal mijavkanje iz gozda, nato pa se je odpravil za glasom in opazil tigrasto živalco visoko na drevesu. Aktivirani so bili gasilci, vendar so imeli prekratko lestev, in na pomoč so poklicali gorske reševalce.
»Reševalec se je s pomočjo tehnike plezanja po deblu povzpel okoli 18 metrov, vendar do mačka ni mogel, ker je bil ta čisto na koncu veje. Kaj storiti? No, zdaj naj ljubitelji mačk ne berejo dalje. Gasilci so pod drevesom napeli odejo in reševalec je toliko časa tresel vejo, dokler ni maček padel dol. Priletel je točno na sredino odeje, in še preden bi lahko rekel hvala, je kot blisk izginil v bližnjem grmovju,« so zapisali v svojem poročilu.
Zaplezana v skalah
»Prav nič zamalo se nam ne zdi, ker moramo reševati mačke, ki se znajdejo v stiski. Vsako žival poskušamo rešiti, če se le da. Imeli smo tudi intervencije, ko so se psi zaplezali v skalovje in brez nas ne bi mogli od tam. Nekoč se je nemška ovčarka znašla na tako ozki polički v Polhograjski Grmadi, da se je komaj premaknila. Nihče ne ve, kako ji je uspelo priti tja,« pripoveduje Žorž.
Gasilci so pod drevesom napeli odejo in reševalec je toliko časa tresel vejo, dokler ni maček padel dol.
Nato nam še razloži, kako se lotijo reševanja hišnih ljubljenčkov in kako se ubranijo, da jih prestrašene živali ne opraskajo ali pogrizejo: »Po navadi se ne upirajo, saj čutijo, da jim bomo pomagali. Za mačke imamo posebno vrečo, v katero jih spravimo, lastniki pa po navadi prinesejo s sabo tudi košaro. Z dreves jih rešujemo s pomočjo tehnike za reševanje padalcev, pri tem uporabljamo posebne dereze za plezanje na drevo. So se pa drevesa res že močno majala, ko smo plezali gor, saj praviloma mačke splezajo čisto do vrha, ko je deblo že zelo tanko.«
