Gorske reševalce k nam vleče ljubezen

Zagotovo je ena zahtevnejših veščin, ki jih morajo obvladati gorski reševalci, smučanje. Vendar ne le klasično alpsko ali nemara turno, temveč je pozimi med sposobnostmi, po katerih se pokaže potreba pri transportu ponesrečenega v dolino, vožnja s čolnom akijem.

Posebno reševalno pripravo, v njej je nameščen ponesrečenec, morata dva reševalca usklajeno, varno in predvsem obzirno popeljati po zasneženi strmini. »Tekmuje se na srednji čas,« je povedal glavni organizator Jože Martinjak, načelnik postaje GRS Mojstrana, ki je že osmič pripravilo izjemno atraktivno smučarsko tekmovanje v vožnji akija: »Tako je poudarek na pravilnem in varnem transportu ponesrečenca, varni vožnji in pravilni izvedbi postopka transporta. Proga na našem tekmovanju, ki jo morata reševalca prevoziti s čolnom, je označena s kontrolnimi vratci, ker tekmujemo v večernem terminu, pa je proga v delni temi, kar še popestri vožnjo.«

Na tekmovanje so se poleg 37 slovenskih sestavov prijavili hrvaški gorski reševalci, trije sestavi so prišli iz Ogulina in eden iz Zagreba ter štiri dvojice iz bosanskega glavnega mesta, s postaje GSS Sarajevo. Posebna pozornost je bila namenjena startni številki 18, ekipi Bohinj-1, v kateri sta bili edini ženski tekmovalki, Mojca Odar in Katarina Čufer. »Treba je biti pazljiv in ves čas moraš kontrolirati hitrost,« je dejala Čuferjeva, njena kolegica Odarjeva – lani sta pobasali zmago pred vsemi moškimi kolegi – pa je dodala: »Potrebna sta občutek in usklajenost, posebno pred zadnjo, najhujšo strmino, ko moraš s čolnom AKIA vred vstopiti v pravi smeri.« Na koncu sta Bohinjki osvojili osmo mesto.

»Pri nas imamo podobno tekmovanje, vendar smo vključili še medicinski del, tako da je treba po transportu ponesrečenega še pravilno oskrbeti,« je dejal Vedran Salopek s postaje GSS Ogulin in dodal, da se s kolegi pozimi skorajda vsak konec tedna pripeljejo na smučanje k nam. »Večina nas ima dekle iz Slovenije,« je razkril Salopek in dodal, da imajo organizirano reševanje na smučiščih Bjelolasica in Sljeme, zato vožnja z akiji zanje ni posebna težava. Enako delo, reševanje na smučiščih, predvsem Bjalašnici, opravljajo tudi bosanski gorski reševalci, ki so kmalu po tekmi postali glasni in veseli kot na nogometni tekmi.

»Kako tudi ne bi bili veseli, saj sta se naša tekmovalca za manj kot sekundo približala srednjemu času in tako gre zmaga, lahko rečem kar zgodovinska, v svetovno metropolo čevapčičev,« je dejal eden. »Odlično je bilo. Proga je sicer težka, na nekaj delih celo ledena, a sva s kolegom vajena takih razmer, saj oba že deset let smučava in se izpopolnjujeva tudi v vožnji čolna AKIA,« je dejal Zaim Begaj, ki je vesel zmage naokoli skakal kar v kratkih hlačah.


»Zadnjih deset zim sem skoraj vsak dan na smučeh,« je povedal Vedad Mujić in dodal: »Seveda kot vsak Bosanec rad gledam nogomet, Zaim ga je še aktivno igral. Toda ko sem enkrat videl Bodeja Millerja, kako gre po beli strmini vratolomno navzdol, sem šel na sneg in poskusil. Smučanje te res zasvoji. Poleg vsega imava z Zaimom še to prednost, da tudi na smučišču že več let dežurava skupaj in tako, sicer nenačrtno, a stalno trenirava vožnjo s čolnom AKIA.«