Gorenjski muzej: France Prešeren in štirje uhani (FOTO)
Na slovenski kulturni praznik so v gradu Khislstein v Kranju odprli razstavo ob 70-letnici Gorenjskega muzeja. Naslovljena Mi ne hranimo v oblaku nas prek zanimivih predmetov, ki so jih muzejski delavci izbrali iz bogato založenih depojev, popelje skozi gorenjsko zgodovino.
Temelj vsakega muzeja so predmeti. Zaradi njihovega zbiranja je muzej tudi nastal.
»Temelj vsakega muzeja so predmeti. Zaradi njihovega zbiranja je muzej tudi nastal. So tisti, ki nam govorijo zgodbo preteklosti, ki nas določa. Hranimo jih v naših skladiščih – muzejskih depojih. Ne moremo pa jih shraniti v oblaku, v virtualnem skladišču datotek in podatkov. Predmeti so resnični,« so uvodne misli strnili sodelavci Gorenjskega muzeja. Pri pripravi aktualne razstave so moči združili sodelavci vseh kustodiatov.
Kocke za otroke premožnih staršev
Kot so še zapisali, se velikost okoli 80.000 predmetov, shranjenih v depojih, meri v centimetrih in kilogramih, ne pa v kilobajtih: »Novi trendi muzeje usmerjajo k digitalizaciji in virtualizaciji vsebin in podatkov: zgodovinskih krajev, dogodkov in muzealij. S tem ustvarjamo navidezno resničnost, ta je dandanes vzporedni svet, ki velikokrat kroji naše življenje in ga zaznamuje. A vse to nam ne omogoča pristnega stika s preteklostjo, ki ga ponujajo razstavljeni predmeti.«
In predmetov, ki nam na novi razstavi predstavijo tudi različne oddelke Gorenjskega muzeja, ni malo. Tako je oddelek za arheologijo pripravil sprehod od karnijske elite do čarobne gline, hkrati pa so obiskovalcem zastavili tudi vprašanje, kaj ima France Prešeren z uhani. Naj vam že zdaj prišepnemo na uho: ko so pred desetletji po postavitvi Prešernovega kipa urejali Glavni trg, so nepričakovano naleteli na štiri uhane polmesečaste oblike.
Na oddelku za starejšo zgodovino so se med drugim potopili v svet zapisov in pod drobnogled vzeli Miklavževo presenečenje, torej kocke Anker, s katerimi so se igrali le otroci premožnih staršev.
Potem je tu še oddelek za etnologijo, kjer so na ogled postavili tudi ogromen kravji zvonec, leseni kip kravje glave in modro stekleničko za parfum, ki ga je pred približno stoletjem uporabljala Viktorija Savnik, žena znanega kranjskega veletrgovca Ivana Savnika.
Zastrupljeni izdelovalci klobukov
Konservatorski oddelek je predmete, ki so jih izbrali za tokratno razstavo, strnil v tri sklope: prvi je za ženske, drugi brez škodljivcev, v tretjem se predstavi nori klobučar. Zakaj nori? Kot smo lahko slišali med postavljanjem razstave, so v preteklosti pri izdelavi klobukov uporabljali mešanico živega srebra, ki je povzročala zastrupitev, zato so imeli izdelovalci neredko tovrstne zdravstvene težave.
Oddelek za novejšo zgodovino se je med drugim ozrl k tovarnam, blejski čipki na poročni obleki in še k olimpijskimi igram. Konkretno: iz depojev so potegnili tudi temno modro majico s kratkimi rokavi, ki jo je pred kakimi štirimi desetletji nosil neki deček iz kranjskega blokovskega naselja Planina, na majici pa je odtisnjena podoba Vučka, maskote olimpijskih iger v Sarajevu.
Z zanimivim pogledom na nego obraza so predstavili restavratorski oddelek, medtem ko so gorenjsko umetnostno zgodovino predstavili prek reševanja poškodovanega Layerja.
Nekaj izstopajočih predmetov so na ogled postavili še sodelavci oddelka za kulturno zgodovino, ki so med drugim izbrali Janševega Kristusa v steklenici. Tega je v drugi polovici 18. stoletja hranil Valentin Janša, brat začetnika modernega čebelarstva Antona Janše. Valentin Janša se je izučil za slikarja, del njegove zapuščine pa je bil relikviarij svetega križa, torej iz lesa izrezljani simboli Kristusovega trpljenja – ti so shranjeni v steklenici, ki jo hrani Gorenjski muzej.
Vse to in še več bo še eno leto na ogled v gradu Khislstein, kjer bo do konca poglede vabila razgibana in domiselno dodelana razstava z naslovom Mi ne hranimo v oblaku.
Ni nepomembno: kustosi so jo postavili z mislijo na najmlajše, saj je v vsakem prostoru kakšna zanimivost, ki pritegne radovedne otroške poglede in spodbudi njihovo ustvarjalnost.
