POZEBA
Goreči vinogradi jemljejo dih, sadjarji spet trepetajo (VIDEO)
Polarna fronta, ki je te dni zajela Evropo, ogroža ogromno kmetijskega pridelka.
Odpri galerijo
Sadovnjak Brdo pri Lukovici. FOTO: Blaž Samec
Potem ko je včeraj Evropo zajelo sneženje, danes pa rekordno nizke temperature za april, kmetje, vinogradniki, sadjarji in drugi pridelovalci trepetajo za svoj pridelek. Jim ga bo povsem uničila že četrta pozeba v zadnjih šestih letih?
Mnogi so skušali na različne načine zaščititi svoj pridelek, vinogradniki so se odločili tudi za kurjenje, s katerim so skušali dvigniti temperaturo med trtami. Na spletu so danes zakrožili spektakularni posnetki gorečih vinogradov, ki jim je ob zmrzali grozijo velike izgube. Kurili so tudi na Pohorju, prav tako po številnih vinogradih po Evropi, zlasti v Franciji in Italiji.
Kmetijski svetovalci so že na terenu, kjer zbirajo podatke in jih bodo tudi v četrtek. Predvidoma bodo prve ocene škode po pozebi znane do petka, delne morda že prej, so za STA pojasnili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Rodni brsti vseh sadnih rastlin so trenutno po Sloveniji v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste, je za STA pojasnila agrometeorologinja pri Agenciji RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik. Ob tem je izpostavila marelice, ki so letos glede na nekoliko zgodnejšo pomlad ob toplem februarju zgodaj zacvetele in jih je že v prvem valu ohladitev v marcu večinoma prizadela pozeba. Pri drugih sadnih vrstah so rodni brsti različno odprti. Na Goriškem so denimo koščičarji v zaključnih fazah cvetenja, v osrednji Sloveniji prihajajo v to fazo. Pečkato sadje se razvija nekoliko z zamikom, a ne glede na to so vse te razvojne faze sadnega drevja na udaru nizkih temperatur zraka.
»Splošna ocena je, da se lahko prve ocene poškodovanosti ugotavljajo šele junija, ko je za nami tudi junijsko trebljenje in ko se rastlina otrese odvečnih plodov, ki jih ne more prehraniti,« je dodala Sušnikova. V zadnjih dveh desetletjih je bilo kar nekaj spomladanskih pozeb, med drugim so v letih 2016 in 2017 povzročile močan izpada pridelka jabolk, pa tudi večine drugih sadnih vrst.
Mnogi so skušali na različne načine zaščititi svoj pridelek, vinogradniki so se odločili tudi za kurjenje, s katerim so skušali dvigniti temperaturo med trtami. Na spletu so danes zakrožili spektakularni posnetki gorečih vinogradov, ki jim je ob zmrzali grozijo velike izgube. Kurili so tudi na Pohorju, prav tako po številnih vinogradih po Evropi, zlasti v Franciji in Italiji.
Kmetijski svetovalci so že na terenu, kjer zbirajo podatke in jih bodo tudi v četrtek. Predvidoma bodo prve ocene škode po pozebi znane do petka, delne morda že prej, so za STA pojasnili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Rodni brsti vseh sadnih rastlin so trenutno po Sloveniji v različnih razvojnih fazah, odvisno od lokacije, sorte, vrste, je za STA pojasnila agrometeorologinja pri Agenciji RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik. Ob tem je izpostavila marelice, ki so letos glede na nekoliko zgodnejšo pomlad ob toplem februarju zgodaj zacvetele in jih je že v prvem valu ohladitev v marcu večinoma prizadela pozeba. Pri drugih sadnih vrstah so rodni brsti različno odprti. Na Goriškem so denimo koščičarji v zaključnih fazah cvetenja, v osrednji Sloveniji prihajajo v to fazo. Pečkato sadje se razvija nekoliko z zamikom, a ne glede na to so vse te razvojne faze sadnega drevja na udaru nizkih temperatur zraka.
»Splošna ocena je, da se lahko prve ocene poškodovanosti ugotavljajo šele junija, ko je za nami tudi junijsko trebljenje in ko se rastlina otrese odvečnih plodov, ki jih ne more prehraniti,« je dodala Sušnikova. V zadnjih dveh desetletjih je bilo kar nekaj spomladanskih pozeb, med drugim so v letih 2016 in 2017 povzročile močan izpada pridelka jabolk, pa tudi večine drugih sadnih vrst.
