Gasilci so že pet generacij (FOTO)

Prebivalce v bližini tovarne kemičnih izdelkov Pinus v Račah je oktobra 2010 močno prestrašil gost črn dim iz dimnikov objekta, v katerem je imel Pinus sežigalnico odpadkov. Pri sežigu odpadkov iz plastike, ki so jih naložili v prazno peč, je prišlo do nenadejanega vžiga. Močno se je kadilo in pokalo, tamkajšnji krajani so bili zaskrbljeni.

Gasilci, opremljeni z dihalnimi aparati, so požar hitro pogasili, nakar so se iz objekta, kakor hitro so mogli, umaknili. Od tam so za nameček evakuirali še Pinusove delavce.

Že kmalu pa se je pojavilo vprašanje jasnega in odkritega komuniciranja. Pristojni v tovarni so bili namreč sumljivo skopi s prepotrebnimi informacijami. »Če nam ne boste odkrito povedali, kaj se dogaja v tovarni, od svojih prostovoljnih gasilcev niti pod razno ne bom zahteval, naj gredo na kraj nesreče in nosijo glavo na prodaj. Preprosto moramo vedeti, kaj gori, da vemo, kako gasiti!« je bil po požaru v Pinusu odločen takratni poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Miran Predikaka, ki je te dni iz rok predsednika državnega sveta Alojza Kovšce prejel plaketo za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.
 

Na vsakem požaru

Vedeti moramo, da slovenski prostovoljci, ki delujejo v okviru prostovoljskih organizacij in javnih zavodov, opravijo na leto kar za več kot deset milijonov ur prostovoljskega dela! In tu prednjači prav 70-letni Miran Predikaka, doma iz Podove, naselja v občini Rače. »Za prostovoljstvo sta me navdušila že oče Anton in ded Jože,« nam je povedal. Oba sta bila pomembna lokalna gasilca. In oba sta si prizadevala pomagati ljudem v stiski, nesreči. Ker pa zgledi vlečejo, je bilo povsem naravno, da je postal gasilec tudi Miran. Bilo je to davnega leta 1964, ko se je kot mladinec včlanil v Prostovoljno gasilsko društvo Podova.

V Podovi oziroma v Račah je obiskoval tudi osnovno šolo, po njej pa se je odločil za srednjo tehnično šolo, ob delu je naposled končal višjo šolo za poslovne sekretarje. Ob predanem delu prostovoljnega gasilca je redno služboval na pošti, carini, na Krajevnem uradu Rače, na koncu pa na Gasilski zvezi Maribor.

Ko je leta 1971 slednjič opravil izpit za gasilca, ni bilo več požara ali nesreče, kjer ne bi bil prisoten. Redno se je izobraževal in končno pridobil tudi najvišji čin v državi. Šest let je bil tajnik PGD Podova, dobrih 23 let predsednik in še pet let namestnik poveljnika. Kljub pičlim finančnim sredstvom v preteklosti so s prostovoljnim delom postorili resnično mnogo, rezultati so vidni še danes. V teh letih sta se v celoti preuredila gasilski dom znotraj in zunaj, okolica, nabavljenih oziroma zamenjanih je bilo več gasilskih avtomobilov ter potrebne zaščitne in reševalne opreme.
 

Prirojena vrednota

Leta 1986 se je zaposlil kot sekretar na Gasilski zvezi Maribor. Kar ga je spodbudilo, da se je aktivno vključil v delovanje na nivoju Gasilske regije Maribor (združuje štirinajst občin in štirideset prostovoljnih gasilskih društev) kakor tudi države.


Medtem je postal seveda tudi častni predsednik PGD Podova. »Na člane svojega društva sem bil vedno izjemno ponosen, saj so res dobro opremljeni, usposobljeni in pripravljeni pomagati ljudem v nesreči. Ni večjega zadovoljstva, kot kadar zaključiš intervencijo in rečeš 'uspešno je bilo',« je pripovedoval. »Res je, danes je seveda neprimerno lažje delovati, saj imamo gasilci ugodnejše razmere za delo kot pred nekaj desetletji. S takšnim trendom bomo gasilci normalno delovali tudi v prihodnje. Pa saj se lahko samo usposobljen gasilec reševalec uspešno kosa z vsemi še tako zahtevnimi nalogami, ki ga čakajo na intervenciji!«

Miran Predikaka pravi, da prostovoljstvo ni naučena vrlina, pač pa nam je ta vrednota prirojena. »Gasilstvo, s tem pa tudi prostovoljstvo, je tradicija, kar velja tudi za našo družino, člana gasilske organizacije sta bila že moj ded in oče, zdaj pa sta člana tudi oba moja sinova, starejši Uroš in mlajši Jure, da o 11-letnem vnuku, ime mu je Maj, ki je že zelo resen gasilec, sploh ne govorim,« je ponosno opisoval Predikaka.

To pa še ni vse, ko razpredamo o Miranu Predikaki, osebi, ki želi biti, dokler bo šlo, aktiven in vključen: »Kadar koli sem bil del katerega koli društva, vedno sem resno zagrabil in prav čutil, da moram prispevati še nekaj več!«


Poleg gasilstva je Predikaka namreč dejaven še na številnih drugih področjih: je član Občinskega sveta Občine Rače - Fram; že 66-krat je daroval kri; je član in dolgoletni tajnik Lovske družine Rače; pa član Kulturno-umetniškega društva dr. Pavel Turner Fram, kjer imajo moško vokalno skupino; je tudi član glasbene skupine DUR Rače, povrhu pa še Gobarskega društva Snežka Dobrovce!