Gasilci po lažni prijavi sredi noči: Za 'zafrkavanje' si najdite koga drugega
V noči na četrtek je gasilce štirih gasilskih društev na vzhodu Slovenije iz sladkega spanja vrgel pokonci klic na pomoč. Klicatelj je na številko 112 poklical in dejal, da sosedu gori hiša, ko so gasilci prišli na kraj, pa so doživeli šok, saj se je izkazalo, da se je nekdo grdo pošalil.
Govorili smo s predsednikom PGD Ljutomer Danilom Polaničem, ki nam je povedal, kaj se je dogajalo v noči na četrtek, ko so njega in njegove gasilce klicali na pomoč.
Kaj se je dogajalo v noči na četrtek? Se takšne lažne prijave dogajajo pogosto?
»Ni se zgodilo prvič, se je že kdaj zgodilo. Neuradno vemo, za koga gre. Ne gre za preprosto zadevo, ker se je to zgodilo sredi noči. Gasilci so polni adrenalina in želje, da bi pomagali. S svojimi vozili smo odhiteli v gasilski dom in se pripravili. Ko je na delu veliko ljudi, je odgovornost še večja. Na naši strani je bilo aktiviranih 63 ljudi.«
Kašna je bila vaša reakcija, ko ste prišli na kraj in ugotovili, da nič ne gori?
»Ko smo prišli na kraj, ni bilo ničesar. Hvala bogu. Najprej smo na centru 112 preverili, ali je vse veljavno, ker ne bi bilo dobro, da bi prišli na napačen naslov, požar pa bi bil na drugi strani vasi. V takšnih primerih se najprej vse preveri, pridejo policisti in preverijo, kdo je klical. Mi smo se seveda veseli vrnili, ker se ni nič zgodilo, a vseeno smo bili jezni, ker smo morali vstajati sredi noči. Veste, vsi imamo svoje službe, in če smo vstali ob polnoči, odhiteli na intervencijo, potem vam je jasno, da pred drugo uro nismo bili doma. Komaj zaspiš, pa je že čas, da vstaneš. Ne delamo iz muhe slona, a ni pošteno. Mi smo prostovoljci, to ni naša služba.«
Kaj bi sporočili tistim, ki jim hodijo po glavah takšne neumne šale?
»Čisto iskreno? Naj si najdejo za 'zafrkavanje' nekoga drugega in ne prostovoljcev, ker smo samo prostovoljci. Bodite odgovorni do sočloveka. Kot predsednik gledam na to, saj imamo mlado ekipo, ki je zelo spodobna in dobro opremljena. Vsem smo pripravljeni pomagati, a za takšne stvari nisem, saj se lahko v takšnih situacijah zgodi kaj hudega. Mladi so polni zagona, adrenalina in v takšnih situacijah se lahko hitro komu kaj zgodi. Ne razumite narobe, hvala bogu, da je šlo za lažni alarm, da ni škode, da niso ogrožena življenja, a lepo vas prosim. Če bi bil sistem urejen, če bi bile kakšne posledice in bi ljudje za takšne stvari nosili kakšne finančne posledice, do takšnih zadev ne bi prihajalo.«
Ni evidence o lažnih klicih
Na spletni strani Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije navajajo, da ob klicu na številko 112 samodejno pridobijo podatke o telefonski številki in lokaciji kličočega. Pogovor z operativcem v regijskem centru za obveščanje in reševalci snemajo in podatke hranijo šest mesecev. Zloraba klica na 112 ter znamenj za pomoč in nevarnost je kazniva.
Zaporna kazen za lažno prijavo
Kazen je opredeljena tudi v kazenskem zakoniku, kjer v 309. členu piše, da kdor zlorabi znamenje za pomoč ali znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč ali lažno sporoči, da grozi nevarnost in s tem povzroči, da so državni organi ali druge pristojne organizacije ukrepale brez potrebe ali neupravičeno uporabile sredstva sistema zaščite, reševanja in pomoči, se kaznuje z zaporom do treh let.
V drugem odstavku tega istega člena še piše, če je bilo z dejanjem iz prejšnjega odstavka preprečeno ali ovirano delo pravosodnih ali drugih državnih organov in je bila s tem preprečena storitev uradnega dejanja ali povzročena večja premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
Leta 2021 so na številko 112 prejeli več kot pol milijona klicev, koliko od teh je bilo lažnih, nam na Upravi RS za zaščito in reševanje, Centru za obveščanje Republike Slovenije, niso znali povedati, saj evidence o lažnih klicih sicer ne vodijo. Usmerijo nas na policijo, kjer pa prav tako pravijo, da ne vodijo statistike na način, da bi lahko podali informacije o tem, koliko tovrstnih kaznivih dejanj je povezanih s klici na št. 112.
Sicer pa se policija odzove na vsak klic in preveri navedbe klicatelja ali nudi potrebne informacije oziroma pomoč ter izvede prve nujne ukrepe. »Če se ugotovi, da gre za t.i. »lažne klice« gre v večini primerov, odvisno od okoliščin, za sume kaznivega dejanja Zloraba znamenj za pomoč in nevarnost po 309. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). V kolikor se ugotovi, da gre za sume takšnega kaznivega dejanja, policija v nadaljevanju izvede vse ukrepe za odkritje in ustrezno procesuiranje storilca.«
Mu je idejo dal župan?
Novembra lani si je podobno neslano šalo oziroma nenapovedano gasilsko vajo privoščil radeški župan Roman Leljak. Med volilno kampanjo je poklical na številko 112 in prijavil požar parka Vila Marija Radenci. Da gre za vajo, so gasilci ugotovili šele na kraju. Župan je gasilce za akcijo pohvalil, gasilci pa niso bili enako navdušeni nad njegovim nenapovedanim vpoklicem. Eden izmed njih je namreč med hitenjem na izmišljeno intervencijo prekoračil hitrost, prejel denarno kazen in pet kazenskih točk.
Leljakova poteza je pošteno razjezila številne občane, no, pravzaprav se je nad njegovo potezo zgražal večji del Slovenije. Poveljnik Gasilske zveze Radenci, ki o Leljakovi taktični vaji ni bil predhodno obveščen, je takrat dejal, da ni šlo za prijavo vaje, temveč lažno prijavo požara. In da se na posnetku sliši, da je Leljak prijavil požar, regijski center pa je alarmiral, kot je alarmiral.
Kakšen je bil epilog Leljakove prijave, ki jo je pod drobnogled vzela policija, preverjamo na PU Murska Sobota. Njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
