FOTO: Zaradi izvrstne lege ostala nedotaknjena

BOVEC – Štiri kilometre od Bovca proti prelazu Predel, na Klužah, se soteska Koritnice zoži v 10 do 50 metrov široka, okoli 250 metrov dolga in do 60 metrov globoka korita, ki so bila stoletja pomembna strateška točka, kjer je bilo najlažje nadzorovati prehod iz Posočja na Koroško. Zato so tu različni oblastniki postavljali utrdbe, nazadnje Avstrijci, ki so med letoma 1881 in 1882 zgradili zdajšnjo trdnjavo, imenovano Flitscher Klause (Bovška vrata). Po letu 1987, ko je postala občinska last, so jo začeli obnavljati in jo postopoma spremenili v zanimiv turistični objekt s stalnima razstavama o zgodovini Bovškega in trdnjave ter s predstavitvijo velike vojne na tem območju (1915–1917); poleg tega so tu prizorišče kulturnih dogodkov, poročna dvorana in turističnoinformacijska točka.

Prihrumeli Turki in Francozi

Ob panojih, maketi, risbah in fotografijah, nastalih v sodelovanju s Tolminskim muzejem, sva se z vodnikom in predsednikom Društva 13-13 Milošem Domevščkom, odetem v uniformo avstro-ogrskega desetarja, najprej vrnila v drugo polovico 15. stoletja, ko je Beneška republika tu postavila leseno utrdbo, da bi se zavarovala pred turškimi vpadi in severnimi sosedi. A ko so leta 1478 po dolini prihrumeli Turki, so trdnjavo požgali, nakar so Habsburžani po zmagi nad Benečani 1509. zgradili novo utrdbo in 12 let pozneje potegnili dokončno mejo ter uvedli samostojno bovško glavarstvo, ki je trajalo 230 let. V tem obdobju so trdnjavo večkrat prenovili in povečali, najbolj temeljito Georg Philipp von Gera, bovški glavar med letoma 1613–1643, ki je leseno zamenjal s kamnito. S tem je dobila vse značilnosti utrjenega gradu: cestno zaporo, zavarovan prehod prek mostu čez globoko sotesko, osrednjo stavbo z dvema okroglima obrambnima stolpičema, skladišče orožja in opreme znotraj obzidja, smodnišnico, cisterno za vodo ter kapelo sv. Jurija, zavetnika vojakov in prevoznikov.

Ko je leta 1797 Napoleonova divizija med prvim pohodom proti Dunaju oblegala trdnjavo, je bila v njej maloštevilna avstrijska posadka, ki ni imela veliko možnosti proti premočnemu nasprotniku. Zato je uporabila zvijačo in zvečer odstranila del mostu čez Koritnico, tako da je precej francoskih vojakov ob hitrem prodoru zgrmelo v globino. Kljub temu branilcem ni uspelo očuvati gradu in Francozi so ga v besu razrušili, nato pa tu skozi prodirali še leta 1805 in 1809. Ko se je v naslednjih desetletjih Avstro-Ogrska odločila, da zapre prehode v notranjost cesarstva iz Trbiške kotline proti Beljaku in Celovcu, je zgradila šest t. i. koroških utrdb, med katerimi je bila tudi trdnjava Kluže, iz klesanega kamna zgrajena na ruševinah gradu. Skoraj dokončano si je 11. septembra 1882 ogledal cesar Franc Jožef I., na kar spominjajo s kamni izpisane začetnice FJI na travnati brežini ob cesti.

Turistična točka

Trdnjava je bila načrtovana za bojevanje iz bližine, zato je imela veliko strelnih lin, ki so jih utrdili z litoželeznimi ščiti. Posadka, sestavljena iz treh starešin, zdravnika in 176 vojakov (od katerih je bil eden odgovoren za golobe pismonoše), je poleg pehotnega orožja razpolagala s tremi 120-milimetrskimi topovi in štirimi mitraljezi. Med prvo svetovno vojno je bilo v trdnjavi poveljstvo avstro-ogrske garnizije na odseku frontne linije Rombon-Humčič. Služila pa je tudi kot oskrbovalna točka, v kateri so bile nameščene zaledne enote, obvezovališče in razna skladišča. Zaradi izvrstne lege je trdnjava Kluže ostala nedotaknjena in je ena redkih ohranjenih avstro-ogrskih alpskih utrdb sploh. Po vojni so njeno opremo raznesli vojaki in okoliški prebivalci, leta 1943 pa so jo zasedli Nemci in ob umiku porušili vse mostove čez Koritnico. Po vojni je utrdba prišla v roke jugoslovanske vojske, ki se zanjo ni brigala in je do leta 1987 propadala. Občina pa je iz nje naredila privlačno turistično točko, ki jo je lani obiskalo skoraj 9000 ljudi.


»Stalna razstava, posvečena veliki vojni v Bovški kotlini 1915–1917, je ob stoletnici začetka prve svetovne vojne 2014. nastala na pobudo Društva 13-13, ki smo ga pred tridesetimi leti ustanovili bovški zbiratelji ostalin soške fronte in poimenovali po avstro-ogrski topniški opazovalni točki na vzhodnem pobočju Rombona na nadmorski višini 1313 metrov. Zdaj nas je 23 in trije – David Kemper, Aleš Lipovec in jaz – smo se odločili, da del svojih zbirk prenesemo v trdnjavo Kluže. Večino eksponatov, med katerimi je poleg vojaške opreme in orožja tudi veliko drobnih osebnih predmetov vojakov obeh vojskujočih se strani, smo zbiralci našli sami na območjih, kjer so skoraj dve leti in pol potekali spopadi med italijanskimi napadalci in avstro-ogrskimi branitelji,« pravi naš vodnik. Člani njihovega društva urejajo tudi posamezne dele soške fronte v okolici Bovca ter pripravljajo enourne uprizoritve iz življenja vojakov v prvi svetovni vojni, ki se v glavnem odvijajo v trdnjavi.

Lani so eno sobo opremili še z medvojnimi fotografijami krajev Zgornjega Posočja in s spominskimi ploščami s portreti živih in padlih udeležencev svetovne vojne iz tedanjih občin Bovec, Čezsoča, Srpenica in Log pod Mangartom, medtem ko je iz Soče še niso našli.