Minulo Nedeljo, po godu sv. Ane, že zaradi imena med Slovenci priljubljene svetnice, so v Višnji Gori pripravili sejem, ki je več kot le srečanje tistih, ki svoje izdelke ponujajo in prodajajo na stojnicah. Sv. Ana je tudi zavetnica višnjegorske cerkve na Mestnem trgu.
Tokrat so znamenito Jurčičevo humoresko Kozlovska sodba v Višnji Gori v soboto zvečer uprizorili člani kulturnega društva sv. Mihaela iz Grosupljega. Staro mesto ni znano le po imenitni zgodbi o Lukežu Drnulji, njegovem kozlu Liscu in Andražu Slamorezcu. Meščani so še kako ponosni na svojega polža, ki je simbol starega mesta, zato ga imajo za vsak primer priklenjenega na steber pred vhodom v cerkev.
Na tokratnem Aninem sejmu, ki že 20 let oživlja nekdanje žegnanjske nedelje, so več dogodkov povezali s polžem in polžki. Med drugim so pripravili čisto prave dirke polžev, ki so jih pri tekmovanju spodbujali s koščki solate. Na stojnici podjetja Polži Zupet so za pokušino ponudili polže z zeliščnim maslom, točno opoldne, po drugi nedeljski maši ter sporočilih mestnega klicarja in bobnarja, pa so razrezali še torto v obliki velikega polža s hišico.
Vemo, kako se je iztekla kozlovska sodba v Višnji Gori, manj znana pa je pripoved o priklenjenem polžu. »Višnjanski vitezi so se pogosto bojevali,« lahko preberemo v kroniki o Višnji Gori. »Ko so se vračali iz ene od številnih bitk, so ob poti našli težko ranjenega plemiča. Naložili so ga na nosila in ga odpeljali na višnjanski grad. Ko se je ranjenec zavedel, je povedal, da je član slavne beneške družine. V Benetke je sel ponesel sporočilo, da je njihov plemič na okrevanju v Višnji Gori. Številni člani družine ranjenega plemiča so vsi veseli in srečni prišli po svojega sorodnika. S seboj so prinesli bogata darila, med njimi zlato čašo v obliki polža.«
Višnjanski plemiči so jo pozneje podarili mestnim očetom, ki so ob posebnih slovesnostih iz lupine pili vino. »Tatovom pa so se pocedile sline po dragocenem polžu,« se še danes spominjajo Višnjani. »Uspelo jim ga je ukrasti. Veleumni mestni očetje so naredili novega in ga priklenili na verigo, misleč, da bo tako dobro varovan. Ušteli so se: tatov veriga ni ustavila in zlati polž je za vedno izginil iz našega slavnega mesta. Spomin nanj je prerasel v legendo in priklenjen polž je postal simbol starodavnega mesta.«
Višnja Gora je ohranila videz lepega in starega mesta, kamor bi z veseljem prišli še kdaj. »Naše mesto je od daleč res lepo in zanimivo, obisk Višnje Gore pa je zagotovo posebno doživetje,« je povedal predsednik domačega turističnega društva Jože Gros. »Če se sprehodimo po mestnem središču, se lahko srečamo s srednjeveško arhitekturo, žal pa nekaj starih hiš zaradi strogih zahtev spomeniškega varstva že kazi sicer lepo podobo. Trudimo se in želimo si, da bi Višnja Gora ponovno zaživela. Žal zadnjih 30 let nazaduje, saj v središču trenutno nimamo ne gostinskega lokala ne trgovine. Upamo na boljše čase, saj sta letos Občina Ivančna Gorica in Čebelarska zveza Slovenije naredili velik korak k poskusu oživitve našega mesteca. V prihodnjem letu bomo postavili spominsko znamenje kranjski čebeli, letos smo v tej smeri s postavitvijo temeljev že napravili prvi korak. Višnja Gora z gradom Podsmreka je namreč rojstni kraj kranjske čebele, ki je po zaslugi čebelarja Emila Rothschütza odšla v svet. Trudimo se tudi na drugih področjih, saj imamo svoje kopališče. Radi bi oživili avtokamp, ki smo ga že imeli pred 50 leti, po spletu okoliščin pa ga danes nimamo več.«
Anin sejem je letos praznoval 20-letnico, zato so se organizatorji še posebno potrudili, saj so spoznali, da le stojnice s še tako dobro ponudbo niso dovolj. »Trudimo se, da bi bil naš sejem prepoznaven ne le v bližnji okolici, temveč tudi širše,« je dodal Gros. »Menim, da nam to zelo dobro uspeva. V Višnjo Goro zadnja leta prihajajo ponudniki izdelkov domače in umetnostne obrti iz skoraj vse Slovenije.«
Nedeljski Anin sejem se je začel z mašo, nato pa je nastopil mestni bobnar in klicar. Tudi tokrat je to vlogo odigral Lojze Rus s Spodnjega Brezovega pri Višnji Gori, ki se pohvali, da je mestni boben še iz časov francoske zasedbe takratnega slovenskega ozemlja, torej je star približno 200 let.
Sejem, ki je potekal med starimi hišami na višnjegorskem Mestnem trgu, se je zdel kot nekakšna kulisa starih slovenskih filmov. Odmevali so zvoki lajne Janeza Marklja, ki mu je družbo delala igralka Alja Kump Ankerst, člani Oldtimer kluba Škofljica so pripeljali svoje starodobne avtomobile in motorje, poseben čar pa so sejmu dali še konjeniki društva ljubiteljev konj Višnja Gora. Na domačih stojnicah so prevladovali tisti, ki se lahko pohvalijo s certifikatom domače oziroma umetnostne obrti, torej pravi in pristni rokodelci.
