JABOLČNIK

FOTO: Jabolka prešali na 300-letni stiskalnici

V Slovenskih goricah so včasih iz tropin delali tudi kis in žganje ter z njimi kisali repo. Jabolčnik je protokolarna pijača občine Sv. Jurij ob Ščavnici.
Fotografija: Močno moraš vrteti, da bi iztisnil ves sok. FOTO: Ludvik Kramberger
Odpri galerijo
Močno moraš vrteti, da bi iztisnil ves sok. FOTO: Ludvik Kramberger

Mnoga turistična in druga društva so že zdavnaj dojela, kako pomembno pa tudi zanimivo je ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter različnih starih kmečkih običajev in opravil. In tako je TD Sveti Jurij ob Ščavnici poleg tradicionalne žetve in košnje po starem ter drugih etnoloških prireditev pripravil prikaz stiskanja jabolk starejših sort ter izdelavo jabolčnika.

Včasih je bilo vse bio

Na več kot 300 let stari leseni preši so obiskovalcem prikazali kmečki običaj, ki se ga spominjajo le najstarejši ljudje na tem območju. Nekoč pa iz jabolk niso delali le jabolčnika, iz tropin, ki so ostanek pri njegovi pripravi, so izdelovali še domači jabolčni kis, nekaj so jih uporabili za kisanje repe in kuhanje šnopsa. Ker škropiv nekoč niso poznali, so tudi tokrat v Sovjaku za pridelavo jabolčnika uporabili samo neškropljena jabolka.

Ob Golnarjevi kljüčaji, kjer je potekalo že 10. prešanje jabolk na stari način, nam je predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici Janez Mir med drugim povedal: »Naše društvo ima v svojem programu ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, ki gredo v pozabo. Eno takih je prešanje jabolk, ki se izvaja na stari preši v viničariji Antona Golnarja v Sovjaku. Ker so v preteklosti jabolka za prešanje drobili s pehi, rekli so, da jih kučejo, mi rečemo, da opravljamo kučenje jabolk. Na stari način poteka tudi ves postopek stiskanja. Tako stiskamo zdrobljena jabolka v košu z lesenimi obroči. Stiskanje opravi prešpan, ki s svojo težo in težo uteži vretena iztisne jabolčni sok, ta se nabira na krnici, se pravi v koritu preše, in odteka v kad pod njim. Za prešanje vsako leto nabiramo jabolka v starih kmečkih sadovnjakih, kjer sadja ne škropijo. Ker letos v njih sadja ni veliko, nam je na pomoč priskočil sadjar Ivo Senekovič in nam podaril jabolka. Moram pa povedati, da prireditev ne bi uspela brez delavnih članov društva.«

Manjkala ni niti brezova metla

Ker se glavno opravilo opravlja na preši oziroma krnici, smo tam pri delu zmotili ​ Edija Leskovarja, ki je s svojo ekipo, Tončkom Golnarjem in Terezijo Budja, vodil dela. »Kot vidite, dela potekajo tako, kot so jih opravljali v preteklosti. Imamo tudi stare rekvizite: leseno šaflo, brezovo metlo in druge še ohranjene predmete, ki so jih potrebovali pri tem opravilu. Pomembni so bili pehi, s katerimi so z dviganjem in spuščanjem drobili jabolka. Da bi prešanje prej opravili, smo večji del jabolk zmleli z drobilnikom, ki ga poganja elektromotor.«

Organizatorji so goste, ki so prišli z vseh koncev Slovenije, pogostili: za kislo žüpo sta poskrbela Ana in Marjan Veberič, kvasenice je spekel Anton Golnar, kostanj pa Edi Sedmak. Vino, ki so ga pili obiskovalci, je darovala kmetija Černel iz Slaptincev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Kot nam je ob koncu dogodka povedal predsednik Janez Mir, je zadovoljen, da je prireditev spremljalo lepo vreme ter da so bili člani društva pripravljeni opraviti potrebna dela ob prešanju in pripravi pogostitve. Zahvalil se je gospodarju Golnarju za uporabo preše in kljüčaje. Iz jabolk so stisnili okrog 300 litrov soka; kletar Golnar ga v svoji kleti neguje kot jabolčnik, ki je obenem protokolarna pijača občine Sv. Jurij ob Ščavnici.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije