RUMENI BLATNIK

FOTO: Iz plitve Rinže rešili tono rib

Objavljeno 23. avgust 2016 12.57 | Posodobljeno 23. avgust 2016 12.57 | Piše: Simona Fajfar
Zaradi sanacije struge so dvignili zapornice, raven vode se je znižala na minimum.
Tomaž Arko, predsednik Ribiške družine Kočevje. Foto: Simona Fajfar

KOČEVJE – »Tu velike ribe niso tako redke. Rinža je čista voda in bogata z ribami,« je dejal Tomaž Arko, predsednik Ribiške družine Kočevje, ko se je eden od ribičev posebno za bralce Slovenskih novic potrudil, da je vsaj za hip umiril ogromnega krapa, ki so ga malce prej potegnili iz Rinže.

Toda ulov krapa in pred tem velike ščuke ni bil klasičen ribolov, ampak reševalna akcija članov Ribiške družine Kočevje. Ribe so lovili z elektroagregatom, tako da so jih omamili, ujeli in odpeljali v zgornji del reke. Pred dobrim tednom so zaradi načrtovanih del v strugi Rinže odprli zapornice in je odtekla večina vode, v plitvinah in med rastlinjem pa so ostale ribe, ki bi, ko bo vode manj, poginile.

»V samo dveh dneh smo jih pobrali tono in jih odnesli v višje dele reke,« pravi Tomaž Arko, zadovoljen, da imajo zagnance, ki so pripravljeni broditi po vodi in hoditi po muljastem in z rastlinjem prepredenem dnu. Njihova ribiška družina je številna, saj so s 300 člani med desetimi največjimi ribiškimi družinami v Sloveniji. Razlog za to je bogat vodni svet, ki ga upravljajo: poleg Rinže so to Kolpa, Čabranka, Kočevsko in Reško jezero.

Rinža je bogata z ribami

Rinža slovi kot odlična ščukarska voda, kjer so smuči, krapi, amurji, boleni, linji, kleni, rdečeperke in ostriži, globočki, v izvirnem delu, kjer ima status rezervata, živita tudi potočna postrv in lipan. »Tu, v mestu, najdemo činkljo, ribo, ki živi le v čisti vodi,« razloži Arko in doda, da bi bila Rinža odlična za kopanje, če ne bi bilo vanjo speljane še nekaj mestne kanalizacije in če ne bi v okolici polivali z gnojevko, ki seveda konča v reki.

Zato se v njej dogajajo katastrofe. Skorajda vsako leto. Zadnja je bila avgusta lani, ko sta zaradi pomanjkanja kisika v dveh urah poginili dve toni rib. »Nevarno je ob nalivih, ko se mulj dvigne z dna in premeša z vodo, ribe pa ostanejo brez kisika,« razloži sogovornik. Zadnja leta se razmere slabšajo, saj je mulja v Rinži vedno več. To je potrdilo letošnje odprtje zapornic.

Razmere so se občutno poslabšale po letu 2007, ko je bila končana obnova zapornic, zaradi katerih Kočevje sploh ima reko. Vrsto let zapornic niso dvigovali in se je mulj, ki se je prejšnja leta od dvigu zapornic spiral iz struge, nalagal v reki. »Po dnu je po meter mulja, v okljuku, kjer se je še dodatno nalagal, pa so te količine res ogromne,« pravi Arko in pokaže na strugo ponikalnice, kjer je bila voda včasih globoka tri metre, zdaj pa je dno obloženo z muljem, močnimi koreninami rumenega blatnika in drugimi ostanki teh rastlin.

Sorodnik lokvanjev

Stoječa voda in mulj, ki je bogato gnojena zemlja, sta bila idealna za razraščanje rumenega blatnika, bližnjega sorodnika lokvanjev, ki je v zadnjih letih skorajda povsem prerasel strugo Rinže. Ob vročih poletjih se je ta edina kočevska kraška reka spremenila v mlakužo in je včasih tudi smrdela. Lani so rastlinje v njej dvakrat pokosili in ugotovili, da se je rumeni blatnik potem le še bolj razrasel.

Rastlina, ki ima živo rumene cvetove, ima izjemno debele korenine, ki imajo premer deset in več centimetrov. »Rumeni blatnik sam po sebi ni problematičen, saj se ribe med rastlinjem skrivajo,« pravi Arko in nadaljuje: »Problem je razkrajanje teh rastlin.« Ta vodna rastlina vsako leto odmre in naslednjo pomlad spet požene iz korenin in lahko – kot v Kočevju – zaraste reko. Odmiranje rastlinja pa zmanjšuje količine kisika v vodi, kar je lahko usodno za ribji živelj …

Zato so na ministrstvu za okolje in prostor letos zagotovili 425.000 evrov za obnovo dela kamnitih brežin Rinže in odstranitev mulja ter rumenega blatnika na delu Rinže, ki gre skozi mesto oziroma od športne dvorane do zapornic. Tako želijo »znova vzpostaviti prvotno pretočnost struge in z odvozom mulja v največji možni meri odstraniti korenine rumenega blatnika ter dodatno pripomoči k boljši pretočnosti struge in razmeram samem vodotoku.«

Izvajalec, podjetje Hidrotehnik, bo dela končal novembra. »Upam, da bomo spet videli nekdanje kamnito dno in bo razraščanje rumenega blatnika bolj počasno,« pravi Tomaž Arko. Ribji živelj se bo zagotovo hitro obnovil, tako kot vsa ta leta. Počasna reka pa bi potrebovala dolgoročno rešitev. 

Deli s prijatelji