RIBIČEV LAZ – V preobljudenem Bohinju, katerega del se nahaja v Triglavskem narodnem parku (TNP), uvajajo kvote. Zaradi vse bolj množičnega obiska se ubogi raj pod Triglavom utaplja v pločevini. Ob koncih tedna, ko ga poleg stacionarnih gostov zasedejo še množice dnevnih obiskovalcev, tukaj vrvi kot v kakšnem vodnem parku. Zastoji se začnejo že pred Bledom in kolone se nadaljujejo vse do glavne bohinjske "atrakcije" - jezera. Tam se tisti, ki se jim ne ljubi narediti nekaj sto korakov peš, zmrdujejo nad visokimi parkirninami, redarji veselo pišejo kazni, in planiran spokoj v osrčju narave se kaj lahko sprevrže v jezo in slabo voljo.
Naredili bodo red
A tega bo očitno kmalu konec, Bohinjci so se odločili narediti red in omejiti avtomobilski dostop do jezera. S tem seveda tvegajo, da bodo močno razjezili slovenski narod, ki takšnih omejitev nimamo prav radi. Med mnogimi namreč še prevladuje miselnost, da je vse naše oziroma da je narava javna dobrina. Odpravili smo se k županu občine Bohinj Francu Kramarju in ga pobarali, če mislijo resno ali gre morda le za njihove pobožne želje. "Kot Bohinjca in kot bohinjskega župana me resno skrbi dogajanje v zadnjem času. Število gostov vse bolj narašča, zato je območje jezera preobremenjeno z avtomobili. To škoduje tako prebivalcem kot gostom, predvsem pa naravi. Zato smo prišli do spoznanja, da bomo morali uvesti kvote oziroma omejitve obiska, kakršne sicer poznajo povsod po svetu," je razložil namene občine. Z nemalo ponosa na Bohinj nam tudi opiše, v čem je bistvo kvot: "Ne gre nam za denar oziroma parkirnino. Poglejte naokoli, povsod je vse sprivatizirano in dostop je omejen. Tukaj pa se lahko vsakdo kopa, kjer hoče, in to v pitni vodi! Vsaj jaz jo pijem. Tudi Sava Bohinjka je od leta 2015, ko smo uredili kanalizacijo, pitna, nikjer ne boste videli sluzastih alg, kamni so popolnoma beli! Take akumulacije čiste vode in tako dostopne vsem ljudem ni nikjer na svetu in mi moramo poskrbeti, da bo tako ostalo tudi za prihodnje generacije," je prepričan.
Na bolj oddaljena parkirišča
Kako pa si predstavljajo te kvote? Z visokimi zneski vstopnin, ki bodo jezero naredilo za ekskluzivni raj za petične goste? "Ne, seveda ne. Zaenkrat si kvote predstavljamo tako, da bi, ko bi bila parkirišča ob jezeru polna, avtomobilov ne bi več spuščali naprej oziroma bi jih preusmerili na bolj oddaljena parkirišča, od koder bi imeli na voljo javna prevozna sredstva. Drugo leto zagotovo kvot še ne bo, a vse gre v smer, da se bo to zgodilo čim prej." Seveda župan pričakuje nasprotovanja, nenazadnje lahko država celo prepreči uvedbo kvot, vendar pa srčno upa, da se bodo vsi skupaj uskladili in dojeli, da gre vendar za obvarovanje našega nacionalnega parka! Kot že dolgo časa pa ga zelo boli odnos države do našega alpskega bisera: "Bohinjci se držimo zakona o TNP in ga tudi izvajamo, medtem ko naša vlada z Mirom Cerarjem na čelu noče o tem nič slišati. Po zakonu bi morala država pokriti 80 odstotkov naših investicij, kar znese od leta 2010 kar slabih 13 milijonov, oziroma 12.800.000 evrov, a tega denarja ni oziroma nam ga dolguje država. Mestna občina Ljubljana je od države dobila 90 milijonov evrov, ker je glavno mesto, mi pa nič. Če to ni diskriminatorno..."
Doživetje brez svojega avtomobila
Tudi direktorju Turizma Bohinj Klemnu Langusu se uvedba kvot zdi več kot nujna. "Pritisk avtomobilov je strašen in to je postalo že zelo moteče za vse skupaj. Zato moramo razmišljati tudi o tako radikalnih rešitvah. Raziskava, ki so jo lansko leto delali v TNP, je pokazala, da si večina ljudi prav zaradi kakovostnega doživljanja tega območja želi omejitev. Tako je kar 70 odstotkov vprašanih pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali bi bili pripravljeni plačati vstopnino v TNP, pred sedmimi leti je bilo takih 46 odstotkov," pripoveduje Langus, ki ne pristaja na očitke, da bi Bohinjci samo radi poskrbeli za svoje riti in pobirali denar od svojih gostov. "Ali ni to največji privilegij, da prideš sem, parkiraš, se malo sprehodiš ali si sposodiš kolo do jezera in zaplavaš v pitni vodi? Mi namreč promoviramo prav to, da se da Bohinj doživeti tudi brez svojega avtomobila. Imamo šest brezplačnih in devet plačljivih parkirišč, eno od njih je le slab kilometer od jezera, pri hotelu Kristal. Imamo ugodne pakete, ki spodbujajo trajnostno mobilnost, odlično kolesarsko stezo, izposojo koles, prenovljen in uporabnikom zelo prijazen parkirni sistem, a ob taki množici avtomobilov se dogaja, da Bohinj ljudje doživijo kot prenatrpano destinacijo, kjer ni sledu o naravi. Žalostno je, ko nam naši stalni gostje povedo, da so samo ob slabem vremenu ali v sezoni leta 2014, ko je bilo manj ljudi, končno lahko dobili to, kar jim ponujamo - mir in užitek sredi neokrnjene narave," je jasen vodja turizma v Bohinju. N
V tujini so kvote običajne Omejitve obiska v zaščitenih območjih po svetu niso nič novega. Nikjer v tujini se z avtomobili ne bomo pripeljali dobesedno na obalo gorskega jezera ali ob vznožje priljubljene gore, nikjer ne bomo slabe volje plačevali vstopnine, parkirnine in cestnine. Tako je za avtomobile zaprt Zermatt pod Matterhornom, omejitve so v večini najlepših alpskih dolin in ob jezerih. |
