KOSA IN ŠTAMPERLE
FOTO: 30 koscev in sedem grabljic na Ravnem Logu
Nad Senovim že dvanajstič zapored kosili na roke.
Odpri galerijo
Sveža, rosna trava se je lepo rezala. FOTOGRAFIJE: Boštjan Colarič - Cole
Tudi letos so na Posestvu Kožar na Ravnem Logu nad Senovim v osrčju Bohorja priredili ročno košnjo prelepega hribovskega travnika. Kosce, prijatelje in znance, kmete okoliških vasi ter goste iz 20 kilometrov oddaljene Rake, je ob pol štirih zjutraj pričakala domača hči Janja.
»Rosilo je z neba, zato smo morali počakati do petih, a potem so kose dobro rezale, saj smo končno dočakali roso,« nam je povedal 51-letni živinorejec, gospodar Ivan Kožar - Ivč. Eden največjih kmetov v dolini, ki pa stavi tudi na ohranjanje tradicije. »Travnik pokosimo ročno, ker ga je zaradi strmine težko obdelati strojno,« razloži.
Kot je bilo v navadi nekoč, so kosci, preden so zapeli brusi, srknili štamperle v žganje namočenih smrekovih vršičkov, grabljice pa so postregle s pecivom.
Dež je ponehal in kosci so se napotili vrh hriba in se postavili v klin. Zbrali so se stari prijatelji in znanci, večina se jih pozna iz otroštva. Prišel je tudi 83-letni Branko Margon, kmet in včasih izjemen amaterski gledališki igralec, ki je kosil na vseh košnjah.
Ravnološki travniki ležijo na 800 metrih nadmorske višine. Gre za izjemno dobro ohranjene hribovske suhe travnike, ki so po Kožarjevih besedah izjemno bogati.
»Zato so bohorski suhi travniki med najbolj ogroženimi ekosistemi v Evropi,« nam je pred časom pojasnil biolog Dušan Klenovšek. »Pred leti so na območju Bohorja prepoznali kar 500 hektarjev izjemnih hribovskih suhih travnikov. Danes jih je dve tretjini intenziviranih.«
Kožarjeva tradicionalna košnja je tako primer negovanja tradicije in tudi varovanja narave. Tako si Ivč med drugim ustvarja zlato rezervo, nekakšno gensko banko, saj bo lahko nekega dne pobral drobir in z njim oplemenitil druge travnike.
»Običajno kosimo enkrat, drugi odkos pa popasemo. Paša živine na tej višini na svežem zraku in na tako bogatih pašnikih je idealno za živino in za nas,« poudarja Kožar.
Tovrstno ekološko gospodarjenje s travniki seveda zahteva precej volje in napora. Jutranja košnja travnika, o kateri pišemo, je seveda le del zgodbe. V resnici gre za resno delo, ki ga opravijo v dveh dneh.
»Prvi dan pokosimo in sušimo. Drugi dan je prišlo 20 koscev in grabljic, da smo še enkrat ročno obrnili, zgrabili skupaj, nato pa strojno pospravili travinje,« pove Kožar.
Obdelava suhih hribovskih travnikov je torej draga, strogo ekonomsko gledano predraga za kmetovanje. Tudi zato, ker subvencijska politika za hribovska območja v finančni perspektivi 2015–2020 ni bila oziroma ni ugodna.
Poznavalci so že na začetku obdobja opozorili, da se bo zaradi nepodpore ekstenzivnemu kmetovanju posledično zaraslo še več hribovskih travnikov. A kot kaže, to ne velja za Kožarjev hribovski travnik na Ravnem Logu, saj je Ivč že povabil na 13. košnjo prihodnje leto.
»Rosilo je z neba, zato smo morali počakati do petih, a potem so kose dobro rezale, saj smo končno dočakali roso,« nam je povedal 51-letni živinorejec, gospodar Ivan Kožar - Ivč. Eden največjih kmetov v dolini, ki pa stavi tudi na ohranjanje tradicije. »Travnik pokosimo ročno, ker ga je zaradi strmine težko obdelati strojno,« razloži.
Že 83-letni kmet Branko Margon, včasih izjemen amaterski gledališki igralec, je kosil na vseh dvanajstih košnjah.
Kot je bilo v navadi nekoč, so kosci, preden so zapeli brusi, srknili štamperle v žganje namočenih smrekovih vršičkov, grabljice pa so postregle s pecivom.
Ob prvem svitu je prijal požirek.
Ravnološki travniki ležijo na 800 metrih nadmorske višine. Gre za izjemno dobro ohranjene hribovske suhe travnike, ki so po Kožarjevih besedah izjemno bogati.
»Zato so bohorski suhi travniki med najbolj ogroženimi ekosistemi v Evropi,« nam je pred časom pojasnil biolog Dušan Klenovšek. »Pred leti so na območju Bohorja prepoznali kar 500 hektarjev izjemnih hribovskih suhih travnikov. Danes jih je dve tretjini intenziviranih.«
Za konec še ena gasilska
»Običajno kosimo enkrat, drugi odkos pa popasemo. Paša živine na tej višini na svežem zraku in na tako bogatih pašnikih je idealno za živino in za nas,« poudarja Kožar.
Kosci v klinu
»Prvi dan pokosimo in sušimo. Drugi dan je prišlo 20 koscev in grabljic, da smo še enkrat ročno obrnili, zgrabili skupaj, nato pa strojno pospravili travinje,« pove Kožar.
Obdelava suhih hribovskih travnikov je torej draga, strogo ekonomsko gledano predraga za kmetovanje. Tudi zato, ker subvencijska politika za hribovska območja v finančni perspektivi 2015–2020 ni bila oziroma ni ugodna.
Poznavalci so že na začetku obdobja opozorili, da se bo zaradi nepodpore ekstenzivnemu kmetovanju posledično zaraslo še več hribovskih travnikov. A kot kaže, to ne velja za Kožarjev hribovski travnik na Ravnem Logu, saj je Ivč že povabil na 13. košnjo prihodnje leto.
Kosci in grabljice so se zbrali ob štirih zjutraj, ko je rahlo deževalo.
