KORONAVIRUS
Fafangel pojasnjuje, kako bomo premagali angleško različico virusa
Tudi v Sloveniji strah, da se bo zaradi bolj nalezljivih različic virusa epidemija znova razmahnila.
Odpri galerijo
Predstojnik centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) Mario Fafangel. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Šole v Sloveniji so se komaj odprle, a bi se vsaj v nekaterih regijah utegnile kmalu znova zapreti. Strah pred t. i. britansko različico, ki so jo potrdili tudi pri nas, je velik, saj je veliko bolj nalezljiva, ugiba pa se tudi, da bolj smrtonosna in naj bi se hitro širila predvsem med otroki.
Medklic: izraz sev za britanski ali pa južnoafriški, brazilski ... ni pravi, pravilno je različica, saj je, kot je pojasnil Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na kemijskem inštitutu, sars-cov-2 sev iz družine koronavirusov, tako da je pravilno govoriti o britanski in južnoafriški različici oziroma inačici B.1.1.7 in B.1.351.
Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na kemijskem inštitutu, je opozoril, da je treba bolj nalezljivo različico »vzeti zelo resno in jo zaustaviti oziroma omejiti na začetku (detekcija variante, sledenje stikov?), kasneje bo cena bistveno večja«. Za ilustracijo razlike med počasnim upadanjem (pri nas je reprodukcijsko število, ki pove, koliko oseb okuži v povprečju okužena oseba, večje od 0,9) in eksponentno rastjo je objavil graf, na katerem prva krivulja upada, druga pa se strmo vzpne.
Ob tem pa je predstojnik centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) Mario Fafangel pojasnil, da se sledenje stikov izvaja in da temelji na pomoči okužene osebe. Prvi epidemiolog v državi je dodal, da bomo ustavili to varianto (in vse ostale) le, če bomo ustavili širjenje virusa nasploh (in se cepili): »Vse potrjene primere se mora obravnavati enovito. Ne le tistih nekaj, za katere bomo (prepozno) izvedeli, da so varianta.« Kot je znano, ob razmahu epidemije, ko se je virus začel množično širiti po Sloveniji, epidemiologi niso mogli več slediti okužbam. Na Institutu Jožef Stefan (IJS) opozarjajo, da bodo epidemiologi okuženim in njihovim stikom lahko ponovno učinkovito sledili, ko bo manj kot 300 novih potrjenih okužb dnevno.
Pri Nijz opozarjajo, da zgolj z epidemiološkim poizvedovanjem ne moremo zaustaviti virusa. »Iskati en vzrok, zaradi katerega je drugi val epidemije v Sloveniji in drugje po svetu bil takšen, kot je, enostavno ni mogoče. Vsi ukrepi delujejo kot dodatni sloji zaščite, so del celote. In po mnenju epidemiologov je najpomembnejše zaupanje javnosti v sprejete ukrepe in spoštovanje priporočil za preprečevanje širjenja okužb. Da ljudje zaupajo in verjamejo v to, da so ukrepi namenjeni enemu skupnemu cilju in ne pogojeni samo na strah pred boleznijo in posledicami,« so zapisali.
Interpretacija, da je treba vzrok za epidemiološko sliko iskati v »prenehanju« iskanja stikov, ni utemeljena. Stike je Nijz, na način kot pred novembrom 2020, nehal iskati (nikoli pa v celoti) takrat, ko so bile številke okuženih tako visoke, da tega ni mogoče in tudi ni smiselno izvajati, pojasnjujejo. Vsak okužen ima različno število stikov, v povprečju 30, lahko pa tudi 500, če ni spoštoval ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s sars-cov-2.
V Sloveniji delo epidemiološke službe opravlja 27 epidemiologov. Tudi v normalnih razmerah bi jih sicer potrebovali več. Na začetku je lahko epidemiološka služba obravnavala 20 pozitivnih primerov na dan, oktobra že 200, novembra že okrog 350 oziroma desetkrat več kot v spomladanskem obdobju epidemije.
Nadaljnje iskanje vseh stikov, tako kot pred novembrom, bi pomenilo naslednje: pri 2.000 potrjenih primerih na dan (konzervativno ocenjenih) in 10 visoko rizičnih stikih na dan na osebo pridemo do 200.000 karanten na vsake 10 dni. V zelo kratkem času bi bila tako rekoč v karanteni celotna Slovenja. Zaradi tega so v takšni fazi pomembni ukrepi na ravni celotne populacije.
Hitro večanje števila potrjenih primerov covida 19 v Sloveniji nakazuje, da širjenja virusa ni mogoče ustaviti samo z epidemiološkim iskanjem stikov in izdajanjem karantenskih odločb. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da vsak posameznik ravna odgovorno in upošteva vse predpisane ukrepe in priporočila, zlasti je pomembno omejevanje druženja z drugimi ljudmi, upoštevanje razdalje in ostalih higienskih ukrepov (umivanje rok, higiena kašlja ...), še dodajajo.
Medklic: izraz sev za britanski ali pa južnoafriški, brazilski ... ni pravi, pravilno je različica, saj je, kot je pojasnil Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na kemijskem inštitutu, sars-cov-2 sev iz družine koronavirusov, tako da je pravilno govoriti o britanski in južnoafriški različici oziroma inačici B.1.1.7 in B.1.351.
Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na kemijskem inštitutu, je opozoril, da je treba bolj nalezljivo različico »vzeti zelo resno in jo zaustaviti oziroma omejiti na začetku (detekcija variante, sledenje stikov?), kasneje bo cena bistveno večja«. Za ilustracijo razlike med počasnim upadanjem (pri nas je reprodukcijsko število, ki pove, koliko oseb okuži v povprečju okužena oseba, večje od 0,9) in eksponentno rastjo je objavil graf, na katerem prva krivulja upada, druga pa se strmo vzpne.
Ob tem pa je predstojnik centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) Mario Fafangel pojasnil, da se sledenje stikov izvaja in da temelji na pomoči okužene osebe. Prvi epidemiolog v državi je dodal, da bomo ustavili to varianto (in vse ostale) le, če bomo ustavili širjenje virusa nasploh (in se cepili): »Vse potrjene primere se mora obravnavati enovito. Ne le tistih nekaj, za katere bomo (prepozno) izvedeli, da so varianta.« Kot je znano, ob razmahu epidemije, ko se je virus začel množično širiti po Sloveniji, epidemiologi niso mogli več slediti okužbam. Na Institutu Jožef Stefan (IJS) opozarjajo, da bodo epidemiologi okuženim in njihovim stikom lahko ponovno učinkovito sledili, ko bo manj kot 300 novih potrjenih okužb dnevno.
Nijz: Sledenja stikov nismo ustavili
Pri Nijz opozarjajo, da zgolj z epidemiološkim poizvedovanjem ne moremo zaustaviti virusa. »Iskati en vzrok, zaradi katerega je drugi val epidemije v Sloveniji in drugje po svetu bil takšen, kot je, enostavno ni mogoče. Vsi ukrepi delujejo kot dodatni sloji zaščite, so del celote. In po mnenju epidemiologov je najpomembnejše zaupanje javnosti v sprejete ukrepe in spoštovanje priporočil za preprečevanje širjenja okužb. Da ljudje zaupajo in verjamejo v to, da so ukrepi namenjeni enemu skupnemu cilju in ne pogojeni samo na strah pred boleznijo in posledicami,« so zapisali.
Interpretacija, da je treba vzrok za epidemiološko sliko iskati v »prenehanju« iskanja stikov, ni utemeljena. Stike je Nijz, na način kot pred novembrom 2020, nehal iskati (nikoli pa v celoti) takrat, ko so bile številke okuženih tako visoke, da tega ni mogoče in tudi ni smiselno izvajati, pojasnjujejo. Vsak okužen ima različno število stikov, v povprečju 30, lahko pa tudi 500, če ni spoštoval ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s sars-cov-2.
V Sloveniji delo epidemiološke službe opravlja 27 epidemiologov. Tudi v normalnih razmerah bi jih sicer potrebovali več. Na začetku je lahko epidemiološka služba obravnavala 20 pozitivnih primerov na dan, oktobra že 200, novembra že okrog 350 oziroma desetkrat več kot v spomladanskem obdobju epidemije.
Nadaljnje iskanje vseh stikov, tako kot pred novembrom, bi pomenilo naslednje: pri 2.000 potrjenih primerih na dan (konzervativno ocenjenih) in 10 visoko rizičnih stikih na dan na osebo pridemo do 200.000 karanten na vsake 10 dni. V zelo kratkem času bi bila tako rekoč v karanteni celotna Slovenja. Zaradi tega so v takšni fazi pomembni ukrepi na ravni celotne populacije.
Hitro večanje števila potrjenih primerov covida 19 v Sloveniji nakazuje, da širjenja virusa ni mogoče ustaviti samo z epidemiološkim iskanjem stikov in izdajanjem karantenskih odločb. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da vsak posameznik ravna odgovorno in upošteva vse predpisane ukrepe in priporočila, zlasti je pomembno omejevanje druženja z drugimi ljudmi, upoštevanje razdalje in ostalih higienskih ukrepov (umivanje rok, higiena kašlja ...), še dodajajo.
