DO NADALJNJEGA PREKINJENA

Evropske milijone porabili, kolesarji pa po luknjah

Objavljeno 18. maj 2015 23.29 | Posodobljeno 18. maj 2015 23.30 | Piše: Tomica Šuljić

Kolesarska evropot bo na Logu pri Brezovici do nadaljnjega prekinjena.

Šopek prometnih znakov povečuje zmedo. Foto: Marko Feist

LOG PRI BREZOVICI – Zdravko Strajnar z Loga pri Brezovici je postal invalid, še preden je dopolnil četrto leto, svoj pol voziček pol kolo pa uporablja 12 let. Zdravc je bil eden tistih, ki so se pred dvema letoma najbolj razveselili ob dodelitvi evropskih sredstev za izgradnjo kolesarske povezave med Brezovico, Lukovico, Dragomerjem in Logom. Ta povezava je del evropske poti med Šentiljem in Koprom, ki je nastajala mukotrpno: starim državnim cestam je treba dodati kolesarski pas, gradbena dela so ovirala promet na regionalni cesti, slednja je doživela nepovratne spremembe za vse voznike, ne le kolesarje (predvsem nižje hitrosti kot poprej). Nekaj milijonov evrov pozneje je povezava takšna, da Zdravc ugotavlja: »Bolje, da ne bi nič naredili.«

Kolesarska evropot je zelo nenavadna, prepolna znakov in vijug po obeh straneh ceste že na Brezovici, a je malo pred koncem naselja zmanjka. Po štiristo metrih se nadaljuje skupaj z obiljem novih pločnikov in prometnih znakov, se vleče skozi Dragomer in se konča dvesto metrov pred Logom. Tu je premor, dolg dva kilometra, preden na pločniku zagledate kolesarsko pot, ki je bila tod že prej. Vmes nekajkrat preizkusite tako imenovani rodeo – torej hitro vožnjo s kolesom po kolesarski poti, ki je na kratki razdalji polna uvozov na dvorišča in se spremeni v pretres. Tik po rodeu smo zato o vtisih o evropoti povprašali Igorja Kranjca, ki je prikolesaril mimo in v vožnji ni užival: »To je groza, nekaj časa desno pa levo pa desno, vmes se malo neha in moraš po cesti, kjer so nestrpni vozniki. S kolegom kolesariva skupaj in te ceste se bova vnaprej izogibala.«

Ena gospodična projektantka me je demantirala, da je ona sama šla s kolesom do Vrhnike in je vse v redu. 

Nedokončana zgodba

V zgodbi je eno bolj nerazumljivih dejstev, da kolesarska evropot kljub porabljenemu denarju ni končana. Tik pred Logom so gradbinci ob koncu prejšnjega meseca pobrali šila in kopita ter presenetili tako prebivalce kot kolesarje, ki so pričakovali nadaljevanje poti. Toda ko govorimo s prejšnjim županom Loga pri Brezovici Mladenom Sumino, nas preseneti: »Že od začetka je bilo rečeno, da se bo trasa končala pred Logom. Večkrat smo vprašali, kdaj načrtujejo naslednji odsek, pa odgovora nismo dobili.«

Že med izvedbo del je protestirala Slovenska kolesarska mreža: »Z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo, da dolgoletni praksi načrtovanja neudobnih, nevarnih in nefunkcionalnih kolesarskih površin v Sloveniji še ni videti konca.«

Vsebinske pripombe so se nanašale tudi na uvoze, ki se dvigajo in spuščajo v kratki razdalji: »Vožnja po takšni kolesarski poti je že ob nizki hitrosti izrazito neudobna in nevarna ter je bolj podobna kolesarskemu rodeu.« Izpostavili so tudi, da je izvedba daleč od sodobnih kolesarskih smernic. O arogantnih dialogih spregovori tudi Strajnar: »Ena gospodična projektantka me je demantirala, da je ona sama šla s kolesom do Vrhnike in je vse v redu. Hec pa je, da bi jo jaz na moj invalidski voz privezal, da bi občutila nagnjenost na vsakem uvozu, ko se voziček nagne,« pravi možakar, ki je zaradi nerodnih izpeljav kolesarske poti že dvakrat dobesedno padel na cesto: »Še dobro, da so me našli lokalci in da me ni kak drveč kamion povozil,« zdaj ugotavlja. »Kaj pa če bi kak otrok tako padel pred avto?«

Histerična cesta

Na direkciji za infrastrukturo pravijo, da so za pet kilometrov kolesarskih poti porabili dobre štiri milijone evrov, ob tem pa se pohvalijo: »Upravičeni stroški projekta bodo nižji od ocenjenih vrednosti v odločbi za dodelitev evropskih sredstev.« Na direkciji pa dobimo tudi odgovor, zakaj so dela prenehali: »Kolesarska povezava Brezovica–Vrhnika je na območju Loga prekinjena zaradi načrtovanega umeščanja dodatnega avtocestnega priključka, zato v tem trenutku ni mogoče dati odgovora, kdaj bo tudi v tem delu kolesarska povezava zgrajena.« Sumina se spominja, kako kronološko potekajo zadeve: »Izvoz z avtoceste nam je obljubil minister Janez Božič leta 2007, letos pa mislim, da ga projektirajo. Kadar koli smo imeli kakšno pripombo, sem dobil občutek, da so veseli, ker so naročili nove študije in se je projekt raztegnil. Na koncu smo nehali dajati pripombe.«

Dež je razmočil makadamsko pot, ki poteka ob cesti na Logu; Zdravc pravi, da je makadam počasen ter da mu vsak mesec požre vrhove palic, s katerimi se poganja. »Vprašanje, kako se bodo tujci tukaj orientirali poleti, ko bo znova gneča na stari cesti, sploh pa me zanima, kako bodo šli čez vrhniški klanec.« Z evropskim denarjem za kolesarske ceste so uredili predvsem avtomobilsko cesto, avtobusne postaje in pločnike – šele nato so prišli na vrsto kolesarji! Nova cesta ima s preštevilnimi prometnimi znaki ter nedokončano izvedbo kolesarske poti po mnenju enega od voznikov histeričen značaj; kombinacija vse gostejšega tovornega prometa in ceste, kjer s kolesom še vedno ni mogoče voziti brez tveganj, pa je Zdravca pripeljala do odločitve: »Izgubil sem zaupanje in bom znova začel potovati z avtom.« Tako je evropska kolesarska pot kljub porabljenim štirim milijonom najprej izgubila uporabnika, ki si je upal od nje še največ obetati.


Daljinsko omrežje le na papirju

V Slovenski kolesarski mreži, Združenju kolesarskih pobud Slovenije (SKM), gradnjo daljinskih kolesarskih povezav podpirajo, nam je sporočil Jernej Tiran: »Vendarle pa je gradnja tega odseka ponovno razkrila številne slabosti veljavne zakonodaje, ki dopušča prevlado interesov lokalnih prebivalcev in avtomobilov nad interesi uporabnikov (kolesarjev in pešcev). Hkrati se je pokazala nezmožnost odgovornih (kljub prizadevanjem projektanta), da zgradijo steze po standardih, ki jih poznamo v kolesarsko razvitih državah. V SKM hkrati opozarjamo, da je obstoječa kolesarska infrastruktura v Sloveniji nerazvita in nepovezana. To predstavlja največjo oviro za razvoj kolesarskega turizma kot ene najbolj obetavnih razvojnih niš na področju turizma in zavira večjo uporabo kolesa med prebivalci. V Sloveniji kljub našim številnim pozivom še vedno nimamo strategije razvoja kolesarjenja, daljinsko kolesarsko omrežje pa obstaja le na papirju.« 

 





Deli s prijatelji