Energijska pijača že za 42 centov, uživa jih kar 61 odstotkov osnovnošolcev
Energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Odgovorno uživanje energijskih pijač pri zdravih odraslih praviloma ni problematično, a ciljna skupina proizvajalcev je vedno mlajša.
K temu prispevajo tudi njihove nizke cene: trije trgovci – Spar, Mercator in Tuš – prodajajo energijske pijače lastnih blagovnih znamk, in sicer jo v Tušu trenutno ponujajo po akcijski ceni 0,42 evra, v Mercatorju 0,69 evra, v Sparu pa energijski napitek S-budget stane 0,49 evra.
Hitro rastoči trg
V javnosti so premalo izpostavljena tveganja, povezana s sestavinami energijskih pijač in možnostjo škodljivih posledic za zdravje, poudarjajo na ZPS. Trg energijskih pijač je eden najhitreje rastočih na svetu. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko je prodaja v Sloveniji med letoma 2011 in 2019 narasla za približno 50 odstotkov. Predvsem mladi pogosto uživajo energijske pijače: po zadnjih slovenskih podatkih (2018.) jih uživa že več kot tretjina mladih med 11. in 17. letom oziroma vsak šesti 11-letnik in vsak drugi 15-letnik!
Skrivnost energijskih pijač je v kombinaciji sladkorja, ki zagotavlja energijo, in kofeina, ki spodbuja delovanje centralnega živčnega sistema, poveča pozornost in zmanjša zaspanost. Uživamo jih, kadar potrebujemo energijo ali kadar ne želimo zaspati, a ravno v teh primerih ima lahko uživanje večjih količin najbolj neželene posledice.
Glavna sestavina energijskih pijač je kofein, ki v zmernih količinah ni škodljiv, vendar ga predvsem otroci in mladostniki hitro zaužijejo preveč. Energijske pijače ga vsebujejo od 21 do 32 mg na 100 ml. Po podatkih Evropske agencije za varno hrano je največji še varen vnos kofeina za otroke in mladostnike 3 mg/kg telesne mase, kar pomeni, da ga 25-kilogramski otrok (okoli 8 let) že skoraj preseže z eno pločevinko (250 ml)!
Starostne omejitve pri prodaji ni
Informacije staršev in osnovnošolskih učiteljev potrjujejo, da tudi v Sloveniji te pijače vedno pogosteje uživajo mladostniki in celo otroci, kar je pokazala tudi anketa med ljubljanskimi osnovnošolci (7., 8. in 9. razred). Izmed 280 osnovnošolcev jih 61 % uživa energijske pijače; največkrat po pouku s prijatelji (36 %), na izletu (28 %) ali doma (24 %). Zadnji odgovor je še posebno skrb vzbujajoč, saj nakazuje, da imajo otroci te pijače doma in si jih postrežejo z vednostjo staršev.
Ob zaužitju kofeina se po vrsti kemičnih procesov v možganih začne sproščati hormon adrenalin, ki povzroči razširitev dihalnih poti, pospeši srčni utrip in pretok krvi skozi mišice, zviša krvni tlak in količino sladkorja v krvi ter napne mišice. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lahko uživanje energijskih pijač ob večjih telesnih naporih povzroči srčno aritmijo ali celo hujše zaplete delovanja srčne mišice. Poleg tega kofein v možganih blokira delovanje adenozina, kar omogoča budnost in večjo zbranost. Po prenehanju delovanja adrenalina nastopita utrujenost in depresija, zaradi česar ljudje navadno posežejo po novem odmerku kofeina. Takšno ohranjanje telesa v neprestani pripravljenosti lahko dolgoročno povzroči razdražljivost in občutljivost ter motnje spanja.
ZPS poziva slovenske trgovce, naj preverjanje starosti kupcev energijskih pijač postane sestavni del odgovorne maloprodaje in usposabljanja osebja. Je čas za zakonsko omejitev prodaje energijskih pijač otrokom in mladostnikom, se sprašujejo na ZPS: »Prepoved trženja in prodaje otrokom in mladostnikom je zagotovo skrajni ukrep, ki zahteva soglasje in aktivno delovanje številnih deležnikov, a ključno je, da ta tema postane predmet razprav in da opozorila o nevarnostih pitja teh pijač dosežejo tudi starše, stare starše in seveda otroke ter mladostnike.«
Prodaja alkoholnih in tobačnih izdelkov je regulirana s starostno omejitvijo, teh omejitev pri energijskih pijačah za zdaj skorajda ni, in to kljub dokazanim potencialno negativnim učinkom. Redke države članice EU so se doslej odločile za omejitvene ukrepe: Litva in Latvija sta prvi prepovedali oglaševanje in prodajo energijskih pijač osebam, mlajšim od 18 let, in to že leta 2014 oziroma 2016.
V Sloveniji je prodaja med letoma 2011 in 2019 narasla za 50 odstotkov.
Po lanski tragediji, ko naj bi po večji količini zaužite energijske pijače umrl 13-letnik, o prepovedi znova razmišljajo na Hrvaškem. Tudi na Švedskem in Norveškem se o tem že pogovarjajo v parlamentu.
