Ekološka katastrofa v Mariboru: cvetlice propadajo, živali se umikajo

Petkovo razlitje približno 200 kubičnih metrov blata iz čistilne naprave v gozdu pri Pivoli je vrglo v zrak občane. »Ekološka katastrofa,« je zapisal v dopisu Marko Soršak, župan občine Hoče - Slivnica, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa dodal, da gre za okoljski kriminal in zavržno dejanje. Pričakuje, da bodo institucije izsledile krivca in da bo ta odgovarjal za nastalo situacijo.

Prve posledice razlitja komunalnega blata, ki ga je neznanec izlil v neposredni bližini Botaničnega vrta Univerze v Mariboru se že kažejo. Čeprav težko ocenijo, je ogroženih od 20 do 30 rastlinskih vrst. A to še ni vse, Andrej Šušek, vodja Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, pravi, da so ogrožene tudi živalske vrste. Opazili so, da so poginili vodni polži v zajetjih. Umaknile pa so se tudi žabe, vodni drsalci, kačji pastirji in race. 

Šušek pove, da je blato do botaničnega vrta prišlo po potoku, nesreča pa je toliko večja zato, ker se onesnažen potok izliva v drug potok, vodo iz drugega potoka pa uporabljajo za vodne biotope, zato je voda prišla tudi do vodnih biotopov. »Oba potoka sta onesnažena. Struga, ki je kontaminirana s tem blatom, je dolga nekje 1.400 metrov.«

Kaj točno to pomeni za rastline na vrtu? »Tiste rastline, ki rastejo v vodi, kjer je nastala usedlina tega blata, propadajo. To so lokvanji, vodne leče ... Lokvanji imajo rjave liste in se zvijajo. Rumeni lokvanj bi moral začeti cveteti, a je vprašanje, kaj se bo z njim zgodilo. Težava so tudi rastline, ki rastejo ob vodi, tudi te so ogrožene. Govorimo o zbirki praproti, o zbirki navadnih in japonskih irisov. Težava je v tem, da take zbirke nastajajo kar nekaj časa. Ne moreš v trgovino in kar kupiti takšno rastlino.«

Na vprašanje, ali je te zbirke sploh mogoče rešiti, je pojasnil, da se jih da, a ne čez noč. »Več let traja, da se rastline vrastejo, da se zberejo. Gre za avtohtone in tuje rodne vrste, ki so vnesene v botanični vrt. Botanični vrtovi si rastline tudi izmenjujejo med seboj, nekaj jih pa dobimo iz narave. Vedno dobimo semenski material, potem ga je pa treba vzgojiti, da postane dovolj odporen, da ga lahko presadimo.«

Smrad namesto cvetličnega vonja

Ker gre za komunalno blato, se je na območju razlitja blata širil strašen smrad. Neznosen vonj je od petka nekoliko pojenjal, a vseeno ga bodo obiskovalci ob vodnih virih zaznali.  »Ob vodi je seveda bolj intenziven. Vodna zajetja smo nekako zaščitili, ni tako, da bi bilo neznosno,« je še povedal.

Lastnik zemljišča, po katerem so razlili odpadno blato, je Univerza v Mariboru. Drago sanacijo pa bo po izrednem sestanku, ki so ga na ministrstvu za okolje in prostor izpeljali na zahtevo poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana, krila država. Sanacija na težko dostopnem terenu naj bi trajala dva tedna, skrbi pa jih, da bi deževje povzročilo še večje onesnaženje. V postopek sanacije bo vključen tudi botanični vrt. Šušek upa, da jim bo šlo na roko tudi vreme. Glede na to, da je botanični vrt pod Pohorjem, bi jim lahko ujme, če bi do njih prišle, povzročile hude težave. »Če bi bile ujme, kot so bile pred tremi leti, bi to bila velika težava. Okoli nas so hudourniški potoki, po katerih s Pohorja priteče ogromno vode. Nevarnost ostaja, da voda prestopi bregove in prinese s sabo to onesnaženo blato.« Ne glede na vse pa je Šušek v vsem skupaj našel tudi pozitivno plat: »Dobra novica je, da je odziv do zdaj bil dober in da se veliko dela na tem, da se čim prej začne sanacijo.«

Za konec še dodaja, da je zelo težko in nehvaležno reči, koliko rastlin bo propadlo, saj je vse odvisno od tega, kako se bodo odzvale. »Rastline so zelo prilagodljive na stres. Če ne traja predolgo, imajo zelo visoko stopnjo preživetvene in obnovitvene sposobnosti.«