SVETOVNE SPREMEMBE

Eden najbogatejših Slovencev: 220 evrov bi bilo lahko dovolj za življenje

Sandi Češko meni, da nas lastništvo stvari ne bo več osrečevalo. Delitev sveta bo tehnološka in ne več ideološka.
Fotografija: Sandi Češko. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Sandi Češko. FOTO: Jure Eržen, Delo

Poslovnež Sandi Češko, ki je bil po podatkih revije Manager leta 2019 s 96 milijoni evrov drugi najbogatejši Slovenec, je v intervjuju za Jutarnji list spregovoril o tem, kakšne spremembe se v gospodarstvu in družbi obetajo v naslednjih nekaj letih in desetletjih zaradi koronakrize. Zadnjih nekaj mesecev je predsednik nadzornega sveta skupine M +, hitro rastočega hrvaškega podjetja, specializiranega za upravljanje klicnih centrov, in lastnik Dormea.

Češko je prepričan, da bo zaradi covida 19 prišlo do trajnih sprememb pri delu v podjetjih. »Vsi sicer ne bodo nenehno delali od doma, ker bi bilo to kontraproduktivno. Korporativno kulturo je nemogoče graditi brez neposrednega družbenega stika. /.../ Obstajajo pa številne poslovne funkcije, ki jih zaposleni učinkoviteje opravljajo od doma,« je dejal Češko in dodal, da je epidemija pokazala na pomanjkljivosti v globalizaciji, zato se bodo nekatera področja lokalizirala.


Plače na Kitajskem so višje od balkanskih


»V zadnjih tridesetih, štiridesetih letih plače zaposlenih delavcev v industriji niso realno rasle. Po drugi strani zaradi ekonomskega razvoja plače delavcev na Kitajskem rastejo. Stvari se izenačujejo. Torej razlike v plačah skoraj da ni več, sindikati so uničeni, številni delavci delajo v prekarnih oblikah dela in v takšnih okoliščinah se določeno število delovnih mest preprosto lahko vrne v ZDA in Zahodno Evropo. Tega se niti ne zavedamo, ampak so plače v dobršnem delu Balkana – v Makedoniji, Srbiji in BiH – znatno nižje kot na Kitajskem. In to je temeljni razlog, da se danes govori o vrnitvi dela industrije in to je tudi edini način, da se nekoliko amortizira trenutni socialni pritisk. V tem delu bo globalizacija doživela nekakšen preobrat, če pa govorimo o svobodi gibanja kapitala, se bodo globalizacijski trendi še naprej jačali.«


»Čez deset let za življenje ne bomo potrebovali več kot 220 evrov na mesec«


Češko še napoveduje, da bo organizacija večine potrošniških izdelkov vodena prek digitalizacije in robotizacije, ki se bo po njegovem mnenju razvila že v naslednjih 10 do 20 letih. Sam je prepričan, da prihaja obdobje brez lastništva (zero margin economy). »Potrošniška paradigma ne bo več imela statusa religije. Posedovanje stvari nas ne osrečuje več. Vsaj ne v razvitih gospodarstvih. Poglejte, kaj pravijo resne raziskave indeksa sreče. Koncept zero margin, ki temelji na novih tehnologijah, bo povzročil drastičen upad cen. Določene študije kažejo, da bi lahko že od leta 2030 z 250 dolarji (220 evri) v razvitih državah ljudje lahko zadovoljili vse svoje osnovne potrebe – od energije, prevoza, hrane, čiste vode do 50 kvadratnih metrov stanovanjske površine na osebo, komunikacije in celo izobraževanja. Torej v materialnem in funkcionalnem smislu je mogoče, da bo kapital ustoličil potrošniški 'komunizem',« je dejal Češko, ki dodaja, da se morda sliši utopično, »a kot vidimo, prihajamo v najemniški model kapitalistične ekonomije«.

Češko je lani zapustil lastniški del Studia Moderne, ki je v dvajsetih letih zrasel v podjetje z 8.000 zaposlenimi. Pravi, da mu zaradi prodaje ni pretirano žal, a »če bi vedel to, kar vem danes, ne bi vstopil v prodajo podjetja. Iskal bi kapital na trgu in poskušal biznis konsolidirati na globalni ravni. Ker to kar je pred leti in desetletjem počel Studio Moderna, je globalno inovativno .../.../ To je tako imenovani model bed in the box, ki smo ga z Dormeom začeli že leta 2002 v Sloveniji. Šele čez 12 let se je v ZDA ustanovila vrsta startupov, ki delujejo po tem modelu. Vidite, kako smo bili napredni ...«


Za Slovenijo ga ne skrbi


Češko še dodaja, da delitev sveta v prihodnje ne bo več ideološka, temveč tehnološka. »Pomembneje bo, kar bo naredil Google, in ne državni parlament,« je dejal poslovnež in dodal, da ga za Slovenijo ne skrbi, saj da imamo kot majhna država številne prednosti, naravne resurse, bogate sosede, za katere lahko opravljamo številne funkcije in servise. »Moramo delati predvsem na prehranski samopreskrbi. V tej epidemiji smo videli, da bo to zelo pomembno tudi v prihodnje. In moramo bolj sodelovati. V naših odnosih iracionalne teme pogosteje dominirajo nad racionalnimi. To moramo spremeniti,« je zaključil.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije