PRESENEČENJE

EBRD močno poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo

Napoved za letošnje leto EBRD je za dve odstotni točki bolj pesimistična kot maja.
Fotografija: Simbolična fotografija. FOTO: Zakaz86, Getty Images/Istockphoto
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Zakaz86, Getty Images/Istockphoto

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v posodobljeni napovedi danes Sloveniji za letos napovedala 7,5-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP). To je občutno slabša napoved od majske, v kateri je pričakovala 5,5-odstotni upad. Prihodnje leto naj bi sledilo delno okrevanje s 3,5-odstotno gospodarsko rastjo.

EBRD je tako krepko poslabšala majsko napoved za Slovenijo, in sicer je za letošnje leto EBRD za dve odstotni točki bolj pesimistična kot maja, za 2021 pa Sloveniji napoveduje za 1,5 odstotne točke slabši rezultat. BDP na prebivalca iz leta 2019 naj bi Slovenija znova dosegla šele v tretjem četrtletju 2023.

EBRD je v pregledu stanja v Sloveniji spomnil, da se je slovensko gospodarstvo ohlajalo že leta 2019. Letos pa je pristalo v hudi recesiji zlasti zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in motenj v globalnih dobavnih verigah.

V drugem četrtletju koronakriza udarila na polno

V prvem četrtletju je bil tako padec BDP na letni ravni 2,5-odstoten, kar je bil eden najstrmejših padcev v regiji. V drugem četrtletju, ko je koronska kriza že udarila na polno, pa je krčenje na letni ravni doseglo skoraj 13 odstotkov. Pri tem je banka izpostavila, da je bilo slovensko gospodarstvo nesorazmerno prizadeto zlasti zaradi padca mednarodne trgovine, saj je močno integrirano v globalne verige vrednosti. Izvoz običajno ustvari 70 odstotkov BDP, v prvem letošnjem polletju pa je upadel za 12 odstotkov. Druga pomembna panoga je turizem, ki običajno ustvari okoli sedem odstotkov BDP. Turistični prihodi so se v prvi polovici leta zmanjšali za okoli 80 odstotkov.

Tako se je v prvem polletju slovensko gospodarstvo skrčilo za 8,3 odstotka. Na drugi strani pa je brezposelnost porasla le malenkostno, na 4,7 odstotka, kar je zlasti posledica vladnih ukrepov za ohranjanje delovnih mest. Javnofinančni primanjkljaj naj bi dosegel 9,3 odstotka BDP, potem ko je država v podporo gospodarstvu sprejela paket ukrepov, vreden okoli 13 odstotkov BDP.

Zaradi okrevanja v drugi polovici leta naj bi bilo krčenje BDP v letošnjem letu 7,5-odstotno, v letu 2021 pa naj bi sledila 3,5-odstotna rast. Pri tem EBRD opozarja na številna negativna tveganja, povezana s to oceno. »Kot majhno, odprto gospodarstvo je Slovenija močno izpostavljena gospodarskemu dogajanju v ključnih trgovinskih partnericah, zlasti velikih gospodarstvih območja z evrom.«

Predpandemične ravni BDP konec 2021

EBRD je posodobil tudi napoved za regijo. BDP v državah regije, ki jo pokriva, se bo tako letos skrčil za 3,9 odstotka, leta 2021 pa naj bi sledila 3,6-odstotna gospodarska rast. V majski napovedi je banka pričakovala 3,5-odstotno krčenje letos in 4,8-odstotno okrevanje v prihodnjem letu. BDP na prebivalca naj bi se na raven iz leta 2019 v regiji vrnil v tretjem četrtletju 2022.
»BDP v regijah EBRD se je v drugem četrtletju 2020 močno skrčil, za okoli 8,2 odstotka v medletni primerjavi. V številnih gospodarstvih je bilo krčenje večje od padcev, ki smo jim bili priča v globalni finančni krizi,« je napoved komentirala glavna ekonomistka EBRD Beata Javorcik. »Hitrost okrevanja bo predvidoma podobna kot v letih po omenjeni krizi, pri čemer lahko predpandemične ravni BDP znova pričakujemo proti koncu leta 2021.«

Banka investira v gospodarstva v razvoju v srednji in vzhodni Evropi, v srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Skupaj z münchenskim inštitutom za gospodarske raziskave Ifo je EBRD opravil tudi raziskavo o tem, kako je koronska kriza vplivala na gospodarstva. Ugotovil je, da je v državah v razvoju v letošnjem prvem polletju vrata že zaprlo več podjetij, brez dela pa ostalo več ljudi kot po globalni finančni krizi 2008/09. Breme krize pri tem nesorazmerno pade na ramena tistih z nižjo izobrazbo in prihodkom.

Raziskavo so avgusta opravili na vzorcu 40.000 prebivalcev. Primerjali so države regije (Belorusijo, Egipt, Grčijo, Madžarsko, Poljsko, Srbijo, Turčijo in Ukrajino) z učinki krize na šest razvitih evropskih gospodarstev – Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Španijo in Švedsko. »Gospodarski učinki krize zaradi covida 19 so bili občutno bolj pereči v državah EBRD kot v razviti Evropi.« Tako je denimo v regiji EBRD 73 odstotkov vključenih v raziskavo ocenilo, da jih je koronska kriza osebno prizadela. V razviti Evropi je bilo takih 41 odstotkov. V regiji EBRD je brez dela ostalo 15 odstotkov vprašanih, kar je dvakrat več kot v razviti Evropi.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas