Državno ocenjevanje kruha: vračajo se vonjave iz krušne peči (FOTO)
V Beli Cerkvi je pred dnevi dišalo po kruhu, edinem živilu, ki ga poznajo ljudstva vseh ras in kultur. Kruh simbolizira srečo, mir, blaginjo ter domačnost ter združuje, povezuje in osrečuje. V Društvu podeželskih žena in deklet Bela Cerkev so zato letos pripravili že 17. društveno in 14. državno ocenjevanje kruha, ki so ga združili z vinom.
»Kruh na Slovenskem ne pomeni le hrane, pomeni tudi bogato dediščino. S kruhom so povezana dobra in slaba obdobja, časi suše in lakote, slabe letine in polnih kašč. Današnje ocenjevanje dokazuje visoko kakovost pri pripravi in peki kruha, ki se prepleta s tradicijo in znanjem naših babic, in ker so znali udeleženci v svoj kruh umesti dediščino preteklosti, dodali pa so mu tudi inovativne in moderne dodatke, smo dobili takšne, ki jih lahko občudujemo na razstavi,« je med drugim dejala Elizabeta Verščaj, predsednica Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev.
75 jih je doseglo zlato priznanje.
Kar 134 vzorcev kruha je bilo na ogled v Beli Cerkvi, pod drobnogled pa jih je vzela ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval Drago Košak. »Bili so lepih oblik, okusni in slastni. Vidi se, da vanje vnašate svojo ljubezen, pozitivno energijo. Rezultat kakovosti so tudi ocene, saj jih je kar 75 doseglo zlato priznanje, štirje so osvojili vse točke,« je uvodoma dejal predsednik ocenjevalne komisije Drago Košak, ki je kruh okušal skupaj s Terezijo Lavrič, Rezko Jerin, Blažem Košakom, Valerijo Pureber, Špelo Kusič, Elizabeto Verščaj, Janezom Turkom in Anico Pajer. Kruh, ki je dosegel vse točke, so spekle Anica Šmalc (kruh s semeni), Erika Vrtačič (pirin polnozrnati kruh s semeni), Kristina Kopina (kruh s porom) in Justi Žužek (praznični kruh). Vse so že večkrat dokazale, da so mojstrice peke kruha.
Nekaj nasvetov strokovnjaka
Sodelujoči in ocenjevalci še kako dobro vedo, da se napaka najraje prikrade, ko gre za tekmovanje, zato je predsednik ocenjevalne komisije strnil nekaj napak, da se ne bi ponavljale v prihodnje. Še kako je pomembna ustrezna temperatura pečice, saj pri preveč zapečenem oziroma zažganem kruhu skorja pogreni, kar je lahko tudi škodljivo za zdravje, več primerkov pa je bilo premalo pečenih. »Kruh je pečen, ko ima v sredini 98 stopinj Celzija,« je svetoval.
Tudi dobrodelni
Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev je vsako leto ob tem dogodku dobrodelno. Pregovor pravi: »Kdor rad kruh deli, se mu v rokah množi.« V društvu tako po organizaciji zaključnega ocenjevanja kruh razdelijo med občane, ki se dogodka niso mogli udeležiti.
Prav tako moramo biti previdni pri doziranju soli, saj je bilo več hlebov občutno preslanih, priporočljivo je soliti med 1,8 in 2 odstotki, najbolje pa je količino soli kar stehtati.
»Prisotnih je bilo nekaj tujih vonjev in okusov, ki v kruhu niso zaželeni, od vonja po servietih, ki so oprani s praški in mehčalci, do vonja po žarki maščobi. Topel kruh se namreč zelo hitro navzame tujih vonjav,« je opozoril Košak in dodal, da moramo testo dovolj zgnesti, le dovolj zgneteno namreč ne pusti lis oziroma žil, kar je posebej opazno pri mešanju različnih vrst moke in raznih dodatkov, na primer krompirjevega pireja. Tudi pri vzhajanju je treba imeti ravno pravšnjo mero in občutek, preveč vzhajan se sesede, premalo vzhajan pa pri peki razpoka. Komisija svetuje, naj se pri prazničnem kruhu čutita vonj in okus po prazničnosti, kar dosežemo z dodatkom mleka, masla, jajc, limonine lupinice, vanilje, ruma in sladkorja.
Kruh ima od vseh živil najmočnejši simbolni pomen – verski, kulturni, tradicionalni. »Peka kruha nas že z dišečim vonjem spominja na toplo družinsko ozračje, slovesnost ob praznikih, pridne in ljubeče roke, ki so ga skrbno zamesile in spekle,« je dejala članica domačega društva podeželskih žena Cvetka Peterlin, ki je tudi tokrat mojstrsko povezovala celotno prireditev in spomnila na domači kruh iz krušne peči, ki je bil del otroštva marsikoga, ko so na domačijah še kraljevale krušne peči. Te so grele prostore, ljudi in domače ljubljenčke, gospodinje pa so v njih pekle kruh in druge dobrote, na njih sušile sadje, zelišča ter perilo.
»Vendar domači kruh iz krušne peči ni zgolj preteklost, tudi danes ga ima marsikateri dom, saj so velike krušne peči na drva zelo iskane,« je dodala. In prav kruh iz krušne peči je vse pogosteje tudi na tekmovanjih, tovrstni izziv si zastavi vse več gospodinj. A ne le kruh, simbol druženja, slavja in trenutkov, ki jih delimo z najdražjimi, je tudi vino, zato v Beli Cerkvi že leta združujejo moči podeželske žene in člani Društva vinogradnikov Vinji Vrh – Bela Cerkev, njihovi društveni dogodki se odlično prepletajo in dopolnjujejo. Ob tej priložnosti so podelili šest vrčkov za najbolje ocenjena vina letnika 2024. Najvišjo oceno, 16,27 točke, sta letos dosegla dva vzorca cvička, prvega je pridelal Stane Košljar, drugega pa Franci Kopina.
»Z rangiranjem je komisija izbrala zmagovalca Staneta Košljarja iz Sel pri Šmarjeških Toplicah – gorica Lapore, vrčka pa dobita oba najboljša cvička,« je dejal predsednik vinogradnikov Jože Košak. Najvišjo oceno, to je 18,20 točke, je prejel rumeni muškat Boštjana Košljarja, najvišjo oceno 18,10 za modro frankinjo je osvojil Jože Strmec, najboljše dolenjsko belo je pridelal Boštjan Peterlin, najboljši rosé pa Aleš Kopina.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
