Državna renta tudi za poražence
Volitve lahko pomenijo dober vir financiranja ne samo za stranke, ki se uvrstijo v parlament, ampak tudi za uvrščene pod parlamentarnim pragom. V zdajšnjem mandatu od leta 2018 do vključno leta 2021 so si upravičene stranke, to so SLS, Piratska stranka, DD in Zeleni Slovenije, razdelile več kot milijon evrov.
Med kandidati za poslance na volitvah 2022 je bilo veliko zvenečih imen. Pri novi največji parlamentarni stranki Gibanju Svoboda sta bila med kandidati novinarka Alenka Sivka in nekdanji novinar POP TV Aleksander Prosen Kralj. Ni jima uspelo zasesti poslanskega stola, medtem ko so bili volivci bolj naklonjeni nekdanjemu boksarju Dejanu Zavcu, novinarki Mojci Šetinc Pašek, ki smo jo gledali v programu RTV Slovenija, pa tudi Tamari Vonta, nekdanji voditeljici na POP TV. Na listi SDS je bilo zaslediti narodno-zabavnega glasbenika Boštjana Konečnika in Marka Posavca iz oddaje Ljubezen po domače. Nobeden od njiju ni bil uspešen. Na seznamu NSi je bila nekdanja manekenka in udeleženka šova Kmetija Špela Hojnik, ki ji vstop v državni zbor ni uspel. Tudi na listi stranke SD je bilo kar nekaj zvenečih imen. Za štiriletni poklic poslanca so se ponujali denimo televizijec Jonas Žnidaršič, nekdanji nogometaš in tudi aktualni poslanec Gregor Židan in novinar Blaž Zgaga. Nobenemu od njih se ni uspelo uvrstiti v državni zbor. Kandidatom, ki so bili na listah LMŠ (novinarka Uršula Majcen) in Povežimo Slovenijo (nekdanji rokometaš Roman Pungartnik, judoistka Urška Žolnir Jugovar), preboj ni uspel.
Največ je pripadlo stranki SLS, okoli 361.000 evrov, ki je na volitvah 2018 zbrala 23.329 glasov ali 2,62 odstotka. Piratska stranka je prejela 328.000 evrov, DD slabih 284.000 in Zeleni Slovenije 252.000 evrov (podatki so do vključno leta 2021).
Ključen odstotek
Komu od neuvrščenih v parlament bo tokrat pripadel davkoplačevalski denar? Tistim strankam, ki so zbrale vsaj odstotek glasov volivcev. Na volitvah 24. aprila je to uspelo: LMŠ (3,72 odstotka), gibanju Povežimo Slovenijo (združene stranke Konkretno, Zeleni, SLS, NLS, NS – 3,42 odstotka), Državljanskemu gibanju Resnica (2,87 odstotka), Stranki Alenke Bratušek (2,60 odstotka), Nestrankarski ljudski listi Zdrava družba (1,76 odstotka), strankama Naša prihodnost in Dobra država (1,70 odstotka), Piratski stranki Slovenije (1,64 odstotka), Naši deželi (1,51 odstotka), Slovenski nacionalni stranki (1,50 odstotka) in Vesni – zeleni stranki (1,33 odstotka).
Veliki zmagovalec volitev je s tretjinsko podporo Robert Golob. Kot kaže, bo levosredinsko koalicijo sestavljal s SD. Volilna matematika je takšna: Svoboda 41 sedežev + SD 7 sedežev = skupaj 48 sedežev, kar je dovolj za vladanje. Verjetno bo v vlado vzel še Levico, ki ima 5 mandatov, kar mu bo zagotovilo udobno vladanje. Hipotetično je možno sodelovanje tudi z NSi, kar bi v opoziciji osamilo Janšo, Golobu pa zagotovilo nekakšno »vlado narodne enotnosti« z dvotretjinsko večino. Desni blok je medtem brez možnosti za sestavo vlade: SDS ima 27 poslancev in NSi 8. Tudi ob hipotetični podpori narodnosti so daleč od potrebnih 46 glasov.
Katerim neparlamentarnim strankam sredstva pripadajo, podrobneje določa zakon o političnih strankah v 23. členu: »Stranke, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor kandidirale svoje kandidatke ali kandidate, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1 % glasov volivcev.
Sredstva, namenjena financiranju političnih strank, se določijo v proračunu Republike Slovenije in ne smejo presegati 0,017 % bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, se določi v finančnem načrtu državnega zbora. Strankam se izplačujejo po dvanajstinah.
Če je na volitvah več strank predložilo skupno kandidatno listo, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1,2 % glasov (če sta skupno listo predložili dve stranki) oziroma najmanj 1,5 % glasov (če so skupno kandidatno listo predložile tri ali več strank). Stranke iz prvega in drugega odstavka tega člena so upravičene do 25 % sredstev, namenjenih v proračunu za financiranje političnih strank, v enakih deležih, do preostalih 75 % sredstev pa so upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah.
48 sedežev imata Svoboda in stranka SD.
Stranke, ki so predložile skupno kandidatno listo, si delijo sredstva, pridobljena na podlagi proporcionalne delitve, v skladu z medsebojnim sporazumom, če sporazum ni sklenjen, pa po enakih deležih.«
