DOMOVI ZA STAREJŠE

Domovi za starejše tudi čez 1000 evrov, 40 odstotkov pokojnin pa nižjih od 600 evrov

Objavljeno 28. november 2019 08.16 | Posodobljeno 28. november 2019 08.39 | Piše: T. K.

Naredili smo primerjavo cen po domovih in preverili, koliko postelj bi še potrebovali. Veste, kdo plača dom, če starostnik nima dovolj sredstev in kako se lahko zniža oskrba?

V Domu starejših občanov Fužine. FOTO: Jure Eržen, Delo
V Sloveniji trenutno delujeta 102 zavoda za starejše, od tega je 59 javnih zavodov in 43 koncesionarskih. Javni so tisti, ki jih je zgradila država, koncesionarski pa tisti zasebni domovi, ki jim je država podelila koncesijo. V javnih domovih za starejše je trenutno 13.466 mest, v zasebnih domovih za starejše s koncesijo pa 5320 mest, skupno torej 18.786 mest na področju institucionalnega varstva za starejše, v nobenem pa trenutno nimajo prostega mesta.

Slovenska družba se stara, živimo vedno dlje in zato je potreba po posteljah v starostnih domov vedno večja. Žal pa ponudba še vedno ne dosega povpraševanja. Trenutno v Sloveniji po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti primanjkuje približno 1100 mest. Zasedenost domov se spremlja enotno za vse domove, vodi jo Skupnost socialnih zavodov Slovenije in tam je skupno 11.300 prošenj. So pa evidentirani tisti, ki pošljejo prošnjo, ki je lahko aktualna ali poslana na zalogo. Zato je število, da je premalo 1100 postelj, le ocena domov za starejše. Kljub temu pristojne službe navajajo, da čakalne vrste niso več zelo dolge. Daljše so v urbanih središčih.

Kdaj bo prosilec sprejet v dom, je odvisno od vrstnega reda prispelih prošenj, bližine starostnikovega stalnega bivališča, zdravstvenega stanja, socialnih razlogov, ki lahko pomembno vplivajo na nujnost sprejema, in drugih razlogov, ki upravičujejo sprejem v dom. Pomemben je tudi spol stanovalca, saj moški na namestitev praviloma čakajo dlje, ker so v domovih v manjšini.

Pripravili smo vam pregled prostih mest v domovih  in prošenj po območnih enotah ZZZS. V nobenem izmed domov trenutno ni proste postelje.
 
Območna enota Število enot zavodov Število postelj Število aktualnih prosilcev
Celje 12 2050 1102
Koper 9 1500 848
Kranj 10 1626 1323
Krško 6 981 510
Maribor 18 3503 1729
Murska Sobota  14 1572 573
Nova Gorica 11 1118 1286
Novo mesto 7 968 447
Ravne na Koroškem 10 1219 526
Ljubljana 45 6502 5710


Oskrbe v domovih so drage, pokojnine v Sloveniji pa nizke


Druga težava na področju oskrbe starostnikov so visoki stroški oskrbe v domovih glede na višino pokojnin v Sloveniji. Povprečna pokojnina za mesec oktober 2019 znaša 745,17 evra, medtem ko je najnižja oskrba v 12 naključno izbranih javnih domovih 568 evrov, najvišja pa 1065 evrov. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je v naši državi oktobra 2019 kar 151.553 oseb – kar je kar 39,8 odstotka upokojencev – prejemalo pokojnino, nižjo od 600 evrov, kar pomeni, da živijo pod pragom revščine. Ti upokojenci bi morali skrbno izbrati dom, ki bi si ga lahko privoščili, pa še to le t. i. osnovni paket. Po plačilu položnice bi jim ostalo le nekaj deset evrov ali manj. Če je starostnik hudo bolan, potrebuje drugačno oskrbo, ki je dražja. 

V razpredelnici preverite, koliko znaša osnovna domska oskrba v 12 naključno izbranih domovih za starejše po Sloveniji:
 
Zavod Število postelj Stroški bivanja v evrih: dvoposteljna soba, oskrba 1*, na dan cena v evrih na mesec (31 dni)
Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane (Ljubljana) 433 19,35  600
PE Center starejših Trnovo (Ljubljana) 157 34,36  1065
Dom upokojencev Domžale 170 19,70  611
Dom ob Savinji, Celje 249 18,92 587
Obalni dom upokojencev Koper 179 19,14 593
Dom upokojencev Kranj 214 19,15 594
Dom starejših občanov Krško 214 21,75 674
Dom Danice Vogrinec Maribor 809 30,33  (enota Tabor) 940
Dom starejših Rakičan, Murska Sobota 372 25,43 788
Dom upokojencev Nova Gorica 318 18,31 568
Dom starejših občanov Novo mesto 350 18,97 588
Koroški dom starostnikov Dravograd 355 24,69 (enota Slovenj Gradec) 765

*Oskrba 1 se nanaša na dvoposteljno sobo, večinoma s souporabo sanitarij in kopalnice ter brez balkona. V primeru enoposteljne sobe je cena seveda višja, prav tako, če ima soba svojo kopalnico. Dodatno se zaračunajo še vse storitve, kot so umivanje nog, pomoč pri obuvanju ali sezuvanju, postiljanje postelje, pomoč pri oblačenju, obrok hrane v sobi, povijanje nog, menjava plenic ali vložkov itd. Zaradi tega dejanski znesek na položnici hitro naraste čez zgoraj zapisane zneske. 

Primer storitev, ki jih v domovih dodatno zaračunajo, cenik je iz doma starejših Trnovo v Ljubljani:
storitev  cena
postrežba obroka hrane v sobo 1,10 evra
kopanje 6 evrov
britje 2,30 evra
dodatno čiščenje na željo stanovalca 5,80 evra
doplačilo dietne hrane na dan 0,80–1 evro

Vsi zgoraj omenjeni domovi so javni, cene v javnih zavodih pa praviloma nižje kot pri zasebnikih s koncesijo. Koncesionarji lahko namreč v ceno, ki jo zaračunavajo stanovalcem, vključijo investicijske stroške, tudi tiste, ki so jih imeli z izgradnjo doma. Po raziskavi spletnega portala Pod črto pa oskrba v zasebnih domovih s koncesijo kljub višji ceni ni bolj kakovostna. »Večina zasebnih domov je novejših, zato je edina razlika, ki jo lahko stanovalci pričakujejo, novejša oprema,« so zapisali. Oskrba v javnih in zasebnih domovih je po zakonu definirana enako, prav tako je določeno število zaposlenih.

Cene v zasebnih domovih višje

Povprečna cena oskrbe vseh izvajalcev je 20,90 evra na dan v oskrbi I. Povprečna cena v javnih zavodih je 19,45 evra, povprečna cena pri koncesionarjih pa 24,47 evra. Najnižja cena je v javnem zavodu, kjer znaša 17,83 evra na dan v oskrbi I (Dom dr. Janka Benedika Radovljica), pri koncesionarjih pa najnižja cena znaša 17,88 EUR (Dom sv. Eme pri Dravogradu). V najdražjem javnem zavodu cena oskrbe I znaša 26,06 evra dnevno (enota Naklo Doma Preddvor), pri koncesionarjih pa najvišja cena znaša 34,47 evra (DEOS Črnuče).

Cene oskrbe so različne tako med posameznimi javnimi zavodi kot tudi koncesionarji. Osnove za določitev cene so v okviru omejitev, ki jih določa veljavni pravilnik, načrtovani stroški storitev, ki pa so odvisni od različnih dejavnikov (velikost zavoda, struktura uporabnikov, struktura zaposlenih, starost zgradbe, lastništvo zgradbe in opreme ipd.). Vzrok za dodatno razliko v ceni med koncesionarji in javnimi zavodi so stroški financiranja, ki jih lahko v ceni uveljavljajo koncesionarji, kot povračilo za vloženi kapital za gradnjo objekta.

Ocene oskrbe domov za starejše, ki bi olajšala izbiro doma, ne obstajajo. Na pristojnem ministrstvu, da pripravljajo resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva, po kateri naj bi vsi izvajalci, ki imajo vsaj 10 zaposlenih, do konca leta 2020 pridobili certifikat enega izmed certificiranih sistemov upravljanja kakovosti.

Kaj se zgodi z osebami, ki ne morejo živeti same, nimajo pa dovolj sredstev za plačilo doma?


Na pristojnem ministrstvu pojasnjujejo, da dohodki posameznika in družine ne vplivajo na sprejem v dom, saj lahko uporabniki uveljavljajo oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev. Če uporabnik nima dovolj sredstev za plačilo domske oskrbe, vloži vlogo za oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev na center za socialno delo (CSD). CSD najprej preveri materialni položaj osebe in zavezancev (zakonec in otroci) in nato na podlagi njihovih materialnih stanj določi višino oprostitve plačila, ki jo izvajalcu oz. domu za starejše doplača občina zadnjega stalnega prebivališča uporabnika. Če uporabnik nima družinskih članov oz. ti nimajo sredstev za doplačilo, potem oprostitev plača občina.
 

Kako je s plačevanjem doma, če oseba nima dovolj velike pokojnine, ima pa dediče, ki po smrti deduje njeno premoženje. Ali morajo dediči poplačati dom za nazaj?


Če domsko oskrbo plačuje občine, se dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč plačila v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel z naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev (korist občine), pojasnjujejo na ministrstvu.
 

Kako si lahko znižate strošek oskrbe?


Z dodatkom za pomoč in postrežbo. Do njega so upravičeni prejemniki starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine ali vseh življenjskih potreb (npr. ne morejo se samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno oz.opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja).

Zahtevo za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo lahko poda upravičenec, njegov pooblaščenec ali skrbnik pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Postopek se lahko začne tudi na predlog osebnega zdravnika, ki na podlagi upravičenčeve prošnje, zdravstvene dokumentacije, pregleda pacienta in mnenja specialista pripravi potrebno dokumentacijo.




Povezane vsebine
Deli s prijatelji