LOVEC

Dokler ga bodo noge nosile, bo zahajal v gozd

Objavljeno 25. januar 2020 20.35 | Posodobljeno 25. januar 2020 20.35 | Piše: O. B.

Stanko Rojko je po stažu najstarejši negovski lovec. Za svoje predano delo je prejel številna priznanja.

Že 64 let je član zelene bratovščine.
Rojeni pred drugo svetovno vojno so nadvse zanimivi sogovorniki. Mednje nedvomno spada Stanko Rojko iz Negove, ki se je rodil 1934. in je po stažu najstarejši, po starosti pa drugi najstarejši član Lovske družine Negova. Je tudi prvi in edini častni član.
image
Okrogli jubilej je proslavil v najboljši družbi. FOTOGRAFIJI: Oste Bakal

Ker je konec lanskega leta praznoval lep jubilej, 85. rojstni dan, so ga obiskali, mu čestitali in ga obdarili aktualni predsednik LD Negova ter dva prejšnja – Marjan Kšela in Slavko Lončarič, ki je družino vodil 14 let, ter trimandatni Vlado Rojko. Prijetnemu klepetu in obujanju spominov iz gozda ob bogato obloženi mizi v domači hiši sredi Negove se je pridružil slavljenčev starejši sin, župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko ml. Tudi on je lovec, enako mlajši sin Milan ter njegov sin Blaž. Jager je bil tudi Stankov oče Jože. Naš sogovornik, ki je od leta 1957 poročen s Heleno, ima še hčerko Danico, trije otroci pa so ju osrečili s šestimi vnuki ter štirimi pravnuki.
1961. je dobil v roke prvo motorno žago.


Stanko je odraščal z gozdom in ob gozdu, tudi vso delovno dobo je preživel v naravi, v nekdanjem Kmetijskem kombinatu Radgona, najprej kratek čas v vinogradu, vse do upokojitve 1987. pa v gozdu. »Močno sem navezan na naravo, na gozdove okrog nas in sploh na območje naših Slovenskih goric. Kljub visoki starosti ne bom odnehal, dokler me bodo noge nosile, saj imam rad gozd in naravo ter se rad sprehajam. Ponosen sem, da sem lahko toliko let skrbel za gozd. Prvi motorno žago sem v roke dobil leta 1961, prej smo tudi najdebelejša drevesa podirali z ročnimi žagami,« je pripovedoval Stanko, ki je že 64 let član zelene bratovščine, in se še pohvalil, da je kot prvi negovski lovec v domačem revirju ustrelil divjega prašiča. Bilo je to leta 1976, ko so bili divji prašiči tod velika redkost. Stanko Rojko je za predano delo prejel številna priznanja in odlikovanja. 




Deli s prijatelji