PRVI TE VRSTE

Doberdob: 
v spomin 
in opomin

Objavljeno 26. september 2016 12.45 | Posodobljeno 26. september 2016 12.45 | Piše: Simona Fajfar
V središču vasi Doberdob, postavljen spomin na več kot 36.000 Slovencev, ki so padli v prvi svetovni vojni.
Na spomeniku sta napis iz ponarodele pesmi Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob in slovenski narodni motiv. Foto: Marko Feist

DOBERDOB – »Do zdaj spomenika padlim slovenskim vojakom v prvi svetovni vojni ni bilo in s tem to popravljamo,« razloži Igor Komel, predsednik kulturnega doma v Gorici, ki je zadovoljen, da bodo v Doberdobu poleg spomenikov za padle Italijane, Madžare, Poljake, Hrvate … svojega dobili tudi Slovenci. Ta teden so spomenik, ki so ga naredili v Kamnoseštvu Kamenkras v Opatjem selu, postavili na svoje mesto, zdaj pa čakajo še na uskladitev slovenskih in italijanskih političnih vrhov, da določijo datum odkritja.

Spomin na slovenske vojake

»Spomenik ima predvsem veliko sporočilno vrednost,« pravi slovenski slikar in arhitekt Jože Cej, ki ga je oblikoval. Z njim se tudi Slovenci spomnimo na več kot 36.000 rojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni. Takrat je Avstro-Ogrska, ki je bila država z 52 milijoni prebivalcev, mobilizirala sedem milijonov vojakov, od tega na širšem slovenskem prostoru, torej prek meja današnje države, od 160.000 do 180.000 predvsem mladih fantov in mož.

V veliki vojni je na vseh straneh padlo od 10 do 11 milijonov vojakov. »Več kot 12.000 Slovencev je padlo v Galiciji, na območju od Krakova do Bukovine, kjer je bil del vzhodne oziroma ruske fronte,« pravi zgodovinar mag. Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Drugo grozljivo bojišče pa je bilo na nam veliko bližji soški fronti, ki je potekala od Rombona do Tržaškega zaliva. Tam je predvsem med majem 1915 in marcem 1916 padlo več kot 200.000 morda celo okoli 300.000 vojakov, med njimi od 2000 do 3000 Slovencev.

Ti slovenski vojaki do zdaj niso imeli spomenika, tudi zato, ker je bila prvi svetovna vojna v zavesti Slovencev odrinjena na rob vse tja do 80. let. »Prva svetovna vojna je bila iz različnih razlogov pozabljena, tudi zaradi predsodkov, da je bila Avstro-Ogrska ječa narodov. Poleg tega je bil na prvem mestu spomin na drugo svetovno vojno in NOB pa tudi številni udeleženci velike vojne so jo želeli čim prej pozabiti,« pravi Marko Štepec. Druge države pa so ne le postavljale spomenike, tudi v Doberdobu, ampak ustanavljale muzeje in oblikovale zbirke, s katerimi se spominjajo dogajanja med letoma 1914 in 1918.

Še neraziskano obdobje

Pri nas pa se je tej temi v znanstvenih krogih posvečalo več pozornosti predvsem po 80. letu, zadnja odmevnejša, sicer občasna razstava pa je bila odprta leta 2014 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije z naslovom Take vojne si nismo predstavljali. A to obdobje še ni dovolj raziskano, pravi Marko Štepec: »Zdaj pripravljamo okviren popis vseh padlih slovenskih vojakov v prvi svetovni vojni in računamo, da bo končan do leta 2018, ob 100. obletnici konca vojne. Popis bo verjetno zajel okoli 90 odstotkov vseh slovenskih vojakov, ki so sodelovali v tej vojni.«

Idejo za postavitev spomenika v spomin vsem Slovencem, ki so padli v prvi svetovni vojni, je pred dobrim letom in pol predstavil Vasja Klavora, dober poznavalec dogodkov na soški fronti. Potem so se povezali Igor Komel iz Kulturnega doma Gorica, Fabio Vizintin, župan Občine Doberdob, in obe slovenski krovni organizaciji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. »Pridružile so se nam tudi vse kulturne organizacije v občini Doberdob pa Goriška pokrajina, zatem pa je projekt dobil vseslovenski značaj,« pravi Komel, ki je zadovoljen, da sta v projektu sodelovala tudi raziskovalca Vili Prinčič iz Gorice ter dr. Petra Svoljšak z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ter da so pristopile tudi različne ustanove iz Slovenije: »Veseli smo vsakega, ki se nam je pridružil in nas podprl.«

Iz repenskega apnenca

»Najprej smo načrtovali večji spomenik, potem pa se odločili za skromnejšo obliko, a se sporočilnost spomenika ni spremenila,« pravi Jože Cej, ki je pohvalil odlično sodelovanje s kamnoseškimi mojstri. Pomnik je narejen iz kraškega kamna oziroma iz redkega repenskega apnenca, ki je najtrši kraški kamen. Na njem je napis iz ponarodele pesmi Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob in slovenski narodni motiv, ki se zdi, pravi Cej, »kot da je zlizan v kamen oziroma kot da bi bil v njem že od vsega začetka.«

Ocenjena vrednost izdelave in postavitve spomenika je 30.000 evrov, ki so jih organizatorji zbrali skorajda v celoti. »Ne dvomim, da nam bo denar, ki nam še manjka, uspelo zbrati še pred odkritjem,« pravi Igor Komel, ki dodaja, da bodo spomenik v Doberdobu slovesno odkrili najvišji slovenski in italijanski politiki. Tudi zato, ker ne bo samo simbol vseh žrtev Slovencev v prvi svetovni vojni, ampak tudi opomin, da se kaj takega ne bi zgodilo nikoli več. Spomenik pa bo pomemben tudi turistično, saj bo Doberdob, »slovenskih fantov grob«, umestil na zemljevid krajev, za katere točno vemo, kje so.

Potem ko je bil v Sarajevu 28. junija 1914 umorjen avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, je izbruhnila prva svetovna vojna, ki so ji rekli tudi velika vojna. Spopadla sta se dva tabora: na strani antantnih sil so bile Francija, Velika Britanija, Rusija, Italija, Srbija…, na strani centralnih sil pa Nemčija, Avstro-Ogrska, Turčija in Bolgarija. V prvi svetovni vojni, to je od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918, je padlo več kot 10 milijonov vojakov, še veliko več zaradi španske gripe in drugih vzrokov. Slovenski vojaki so se bojevali na strani centralnih sil.

 

 

Deli s prijatelji