VREME

Dež ne bo pregnal suše

V naslednjih dneh ohladitev s padavinami, ki pa ne bodo napolnile vodonosnikov. September po temperaturah blizu predlanskega rekorda.
Fotografija: Potreben bo dežnik. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Potreben bo dežnik. FOTO: Getty Images

Še v torek popoldan smo hodili naokoli v kratkih rokavih, saj je ponekod po državi temperatura narasla na poletnih 23 stopinj Celzija. V zraku pa je bilo čutiti vlago, ki je tiščala k tlom, nato je pozno popoldan zapihal veter in zadišalo je po pravi jeseni.
Trgatev je letos kakovostna, a grozdja bo manj. FOTO: Getty Images
Trgatev je letos kakovostna, a grozdja bo manj. FOTO: Getty Images

»Poletnih dni je zagotovo konec,« pritrjuje klimatologinja mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje in poudarja, da je bil september v povprečju za več kot dve stopinji toplejši kot običajno.

Kljub temu se je v dneh od 15. do 20. septembra izrazito ohladilo, nato pa spet posijalo sonce. Zagotovo pa si bomo letošnji september najbolj zapomnili po petstoletnem nalivu 29. septembra zvečer, ko je v Ljubljani v pičli uri padlo 90 litrov dežja na kvadratni meter in zalilo praktično vse kleti v mestu. »Na merilnih postajah Ljubljana Bežigrad in Sotinski breg smo izmerili rekordno močan naliv. Glede na meritve zadnjih desetletij lahko tako močan naliv v času ene ure na teh dveh merilnih mestih pričakujemo enkrat na nekaj stoletij,« pravi Cegnarjeva.
 

Najhladneje leta 1972


Devetdeset litrov na kvadratni meter je sicer kar dve tretjini običajnih padavin v septembru. »Pa je september med bolj mokrimi meseci v letu, čeprav lahko skozi zadnja desetletja opažamo velika nihanja prav v količini padavin.« Meteorološka statistika pove, da je najmanj padavin padlo septembra 1970, namerili so le 22 litrov na kvadratni meter. Sledita mu septembra 1966 (34 litrov) in 1975 (45 litrov).

Po drugi strani je bil najbolj namočen september v preteklosti leta 2010, ko je padlo kar 425 litrov dežja. Spomin na tisti deževni začetek jeseni je še kako živ pri vinogradnikih in sadjarjih, ki so imeli hude težave s pobiranjem pridelka. Precej moker je bil tudi september 2017, ko je padlo 344 litrov dežja.

Letošnji september je bil, kot rečeno, zelo vroč. Povprečna temperatura skozi mesec je bila skoraj 18 stopinj Celzija, kar je blizu rekorda 2019, ko so namerili kar 19,3 stopinje Celzija povprečne temperature. Leta 1987 in 2016 je bila povprečna temperatura 18,3 stopinje Celzija, daleč najhladnejši pa je bil september leta 1972, ko so v Ljubljani povprečno namerili le 12,3 stopinje Celzija.
 

Manjši pridelek


Oktobru so včasih rekli vinotok. A mesec se zadnja leta ne more ponašati s tem imenom, saj vinogradniki trgajo že avgusta in septembra. Starejši pa se še spomnijo mrzlih trgatev sredi oktobra, ko jih je med obiranjem grozdja zeblo v roke.
Temperatura se skozi leta zvišuje. Vir: Arso
Temperatura se skozi leta zvišuje. Vir: Arso

Kot dodaja Cegnarjeva, nas je močna ohladitev lani dosegla 11. oktobra, letos torej nekoliko prej. Dnevne temperature v naslednjih dneh se bodo vrtele okoli 14 stopinj Celzija, kar je za ta čas sicer običajno.

Meščani se dežja običajno ne razveselijo preveč, medtem ko imajo zlasti kmetje pogosto drugačne poglede na nebo. Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z agencije za okolje pojasnjuje, da je bil september letos za kmete izjemen: »Bil je suh in topel, zato so imeli na voljo dovolj časa za trgatev, obiranje sadja, za koruzno silažo, spravilo buč in preostalih poljščin.« Seveda pa ima ta lepša plat tudi svojo slabo stran. »Poletni meseci so bili deževno revni, zato je bil nivo podtalnice zlasti na Obali, Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini vseskozi na minimumu. Tako še imamo hidrološko sušo,« pojasni Sušnikova.

Od marca naprej so se skozi pomladne in poletne mesece na lokalni ravni izmenjevali vročina, suša in ekstremni nalivi s točo, ki seveda ne napolnijo vodonosnikov – podzemeljskih rezervoarjev. »Celotna vegetacijska sezona je bila tako nestabilna. September je to malo popravil, kljub temu pa bo pridelek nekaj manjši,« pove Sušnikova.

Vinogradniki zatrjujejo, da je kakovost še kolikor toliko, grozdja pa bo za od 20 do 40 odstotkov manj. Podobno velja za koruzo, ki je sicer najbolj razširjena poljščina v Sloveniji, pretežno jo porabimo za krmo živali. Kot kaže, bo kakovost dobra, količina pa morda nekoliko manjša.

V naslednjih desetih dnevih se bo nad našimi kraji zadrževal razmeroma hladen zrak. Deževalo bo do jutri, ko bodo padavine polagoma ponehale in se bo spet prikazalo sonce. Z njim bo veter nekoliko oslabel.


Kot pravi Cegnarjeva, bo v nedeljo in ponedeljek bo dokaj oblačno, popoldne občasno tudi z rahlim dežjem. V ponedeljek bo rahel dež verjetnejši na vzhodu. Jutra bodo hladna, čez dan pa bo večinoma od 10 do 15 stopinj Celzija. Kljub mokri napovedi pa bodo količine padavin še vedno premajhne, da bi se podzemni vodonosniki v tako kratkem času napolnili. Zato je prav mogoče, da se bo suša nadaljevala v zimo. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas