Denar za vozilo kaplja zelo počasi: Zavedamo se, da situacija ni rožnata

Pod Roblekom, nasproti gostilne Avsenik, v srcu prestolnice narodno-zabavne glasbe, stoji ličen gasilski dom, ki ponuja udobje 317 članom, trem vozilom in kdaj pa kdaj, za noč ali dve, kašnemu vaškemu mačku. Pokrivajo največji del na območju Gasilske zveze Radovljica in je kar logično, da imajo tudi več članov kot druga prostovoljna društva.

Požar v podjetju Seaway je bil uničujoč. FOTO: Boštjan Fon

»Smo tudi najstarejši, naši predniki so nas ustanovili leta 1882, leto dni pred Radovljico, bili smo četrto ustanovljeno društvo na Gorenjskem,« ga predstavi Klemen Štefelin, predsednik PGD Begunje na Gorenjskem, poveljnik Rok Justin pa hudomušno doda: »Če nas potrebujete, pokličite številko 112. Pridemo tudi na dom.«

Tretjina denarja

Čez glavno cesto v Begunjah visi transparent, ki poziva domačine in vse ljudi odprtega srca k pomoči. »Želimo nabaviti vozilo za prevoz moštva, ki bi imelo tudi avtomatski defibrilator AED. V okviru našega PGD deluje ekipa prvih posredovalcev, AED pa je eden njihovih najosnovnejših pripomočkov,« pove predsednik: »Akcija traja pol leta, do zdaj pa smo nabrali eno tretjino potrebnih sredstev.« Štefelin še prizna, da so potihoma pričakovali več: »Vendar se zavedamo, da situacija ni rožnata. Dogodil se nam je dvig cen na vseh področjih, zaskrbljenost nad prihodnostjo zaradi vojne v Ukrajini je razumljiva. Ljudje najprej pogledajo na družinsko ekonomijo. Vendar se je treba zavedati, da tako vozilo res potrebujemo. Gre za kombi GVM-1 s pogonom na vsa štiri kolesa, ki je pravi za nas zaradi razgibanega terena, obenem pa bi bilo novo vozilo veliko bolj primerno in varno za prevoz naše gasilske mladine na usposabljanja in tekmovanja. V garaži sicer imamo vozilo GVM-1. Vendar je starejše, petnajst let uporabe ima za seboj, in ne zadostuje trenutnim operativnim potrebam.«

Spomnimo se enega največjih požarov na Gorenjskem, ko je leta 2007 zagorelo v podjetju Seaway v Begunjah. Takrat so bili domači gasilci prvi na kraju dogodka in vso noč gasili skupaj s kolegi iz društev ter profesionalnih enot.

»Bil sem v akciji in lahko na kratko le opišem svoje vtise z besedami, da si česa takega nikoli več ne želim doživeti. Na našem območju imamo kar nekaj velikih industrijskih obratov, prvi je seveda Elan, kjer imajo sicer svojo tovarniško enoto, a nas bi prve pozvali k intervenciji ob nesreči ali požaru. Sledi industrijska cona Zapuže, kjer je bil nekoč Seaway, in je še danes proizvodnja plovil in letal. Tretji zahtevni objekt je takoj v našem sosedstvu, gre za Psihiatrično bolnišnico Begunje.«

Zraven so povsod

»Zavedamo se, da bi bilo posredovanje v njihovih prostorih precej drugačno, predvsem zaradi specifičnih potreb pacientov. Z bolnišnico odlično sodelujemo, začeli smo proces urejanja dostopa intervencijskih poti, kjer je nemalo zapletov, ker je objekt tudi spomeniško zaščiten,« razloži poveljnik Justin. Predsednik Štefelin omeni še farmo Poljče, kjer je velika čreda govedi: »Z lokalnimi organizacijami in društvi sodelujemo izvrstno, saj se tudi oni zavedajo, da danes brez asistence gasilcev ne moreš narediti česa velikega. Zraven smo pri vseh prireditvah, pri delu v kraju, podpiramo delovne in čistilne akcije ter smo pripravljeni ponuditi pomoč prav vsakemu.

Naša prva naloga pa je požarna preventiva, vzgoja mladih kadrov in seveda pripravljenost operativnih gasilcev, teh je skupaj petdeset, da gredo v nekaj minutah na intervencijo. Tako da bi nam novo vozilo GVM-1 res prišlo prav in bi bilo izkoriščeno v dobre namene.« 

Članice PGD Begunje so bile leta 1993 olimpijske prvakinje. FOTO: Arhiv

Preventivno organizirajo vaje v psihiatrični bolnišnici v sosedstvu. FOTO: Boštjan Fon