STRAH PRED NOVO KRIZO

Denar pod žimnico? Napaka, a ne nosimo vseh jajc v eni košari

Objavljeno 07. julij 2020 20.10 | Posodobljeno 07. julij 2020 19.38 | Piše: Ma. M.

Delnice so na dolgi rok najboljša naložba, zlato pa je varno, a ne prinaša presežkov.

Privarčevani denar pod žimnico? Napaka! FOTO:
Strah pred novo gospodarsko krizo je v svetu zelo prisoten. Ta pa ne pomeni le težave za gospodarstvo, ampak tudi na področju sociale in dela, kar povzroča hude osebne stiske. Zato ni zanemarljiv nasvet, da svoje prihranke, pa naj si gre za 200 evrov ali pa več tisoč, poskušamo nalagati in obračati.


Ilirika: Pri investiranju privarčevanih denarnih sredstev mora biti preudarnost vedno na prvem mestu in velja zlato pravilo investiranja v obliki razpršenosti prihrankov.

Mnogi so v času prvega vala epidemije koronavirusa na glas spodbujali k nakupu zlata, ki naj bi bil dokaj varna in večna naložba. A Mitja Vezovišek iz svetovalne skupine Vezovišek pravi, da ni nujno tako: »Veliko neodvisnih svetovalcev vam bo odgovorilo, da zlato ni njihova najljubša naložba, medtem ko prodajalci zlata seveda vedno poudarjajo njegovo zgodovinsko odpornost na krize in ohranjanje vrednosti skozi čas. Dejansko nam zlato ne prinaša ničesar, razen stroškov hrambe in zavarovanja. Drugače od delnic, obveznic ali nepremičnin res ne prinaša ne dividend, ne obresti ne najemnin. Kljub temu smo v naši svetovalni hiši Vezovišek & Partnerji mnenja, da zlato ima vlogo v razpršenem portfelju naložb, a naj predstavlja manj kot 10 odstotkov celotnega portfelja. V času krize pa seveda vrednost zlata raste, pri čemer koronakriza ni izjema.«

 
Povpraševanje po zlatu narašča: naložba za ranljiva obdobja

Da povpraševanju po zlatu narašča, pravi Matjaž Lorenčič iz Ilirike, borznoposredniške hiše: »Predvidevamo, da bo cena zlata zaradi radodarnih denarnih politik centralnih bank in svetovnih vlad najverjetneje še naprej naraščala. Pogosto je gibanje
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Zlato ne prinaša velikih dobičkov. FOTO: Farakos Getty Images/istockphoto
cene zlata obratno od gibanja svetovnih delniških trgov in je do neke mere to naložba za tvegana in volatilna obdobja. Še posebej pride to do izraza pri močnejših korekcijah delniških tečajev.« Dodaja podobno kot Vezovišek, da vedno predlagajo vlagateljem, da je zlato le del njihovih naložb. Tega pa ni treba kupovati v fizični obliki: »Prek naše borzno posredniške hiše Ilirika lahko kupijo vrednostne papirje, vezane na zlato, ki vlagatelju ponujajo direktno izpostavljenost gibanju cene zlata.«
 
Oba sogovornika svetujeta, da ljudje ob odločitvi za vlaganje privarčevanega denarja, poskrbijo za razpršenost: »In sicer v dobro razpršen portfelj različnih naložb, tako z vidika naložbenih razredov (delnice, obveznice in alternativne naložbe), kot z vidika upravljavcev: znani pregovor pravi, da ne nosimo vseh jajc v eni košari,« poudarja Vezovišek.


Pustiti ležati doma ali na banki 2000 evrov je najmanj smotrno

Povprašali smo tudi, kaj bi svetovali nekomu, ki ima ta čas 2000 evrov privarčevanega in bi jih želel oplemeniti. Je to sploh pravi čas za investicijo? Lorenčič odgovarja: »Na splošno velja, da je za gospodinjstva oziroma za vse male vlagatelje ključnega pomena varčevanje. Pri tem morajo poskrbeti za razpršitev privarčevanih sredstev, ker je v primeru investicije le v eno naložbo varčevalec izpostavljen prevelikemu tveganju. Varčevalec mora poskrbeti, da privarčevana sredstva zaradi inflacije s časom ne izgubijo kupno moč. Temu primerno je smiselno del privarčevanih sredstev postopno vlagati na kapitalske trge, bodisi mesečno, kvartalno ali letno. Ob tem se je treba zavedati, da je investiranje v vrednostne papirje dolgoleten in počasen proces, za katerega je na trgu optimalno najti profesionalne ponudnike finančnih storitev z dolgoletno tradicijo. Vlagatelj mora biti ob tem pozoren na višino stroškov, ki mu jih ta finančna institucija obračuna za izbrano finančno storitev, kot je na primer dodatno varčevanje za prihodnost.«

Vezovišek: Rebalans, rebalans, rebalans in držite se načrta: brez njega sploh ne
investirajte! To pomeni, da ko delnice padejo, prodate del obveznic in
obratno, ko delnice zrastejo.

Ob tem je seveda treba premisliti, ali si želimo odpreti trgovalni račun in imeti s tem povezane stroške. Dejstvo je zagotovo: če presežek denarja leži na banki, je to najslabša naložba, kajti obresti so tako nizke, da so skorajda nezaznavne.
 

Tek na dolge proge: daljše je obdobje, bolj se obrestuje

Vezovišek svetuje takole: »Z 2000 evri težko sestavimo razpršen naložbeni portfelj, poleg tega smo omejeni pri izbiri produktov. Če ne drugega, nas omejujejo stroški pri nakupu zlata, kotirajočih skladov, delnic ipd. V tem primeru bomo verjetno najenostavneje ta sredstva razpršili znotraj krovnega vzajemnega sklada. Pri tem moramo paziti na stroške, ki jih obračunavajo, in davčni efekt, da ne bomo na koncu kljub pozitivnemu razvoju trgov ostali brez donosa. Za varnejšo naložbo je primerno, da 50 odstotkom investiramo v obvezniški, 50 odstotkov pa v globalno razpršeni delniški podsklad. Pri tem je nujno poznati osnovna pravila investiranja, kjer eno izmed prvih pravi, da je investiranje tek na dolge proge. Dalj časa držimo naložbe, verjetnejše je, da bomo imeli pozitiven rezultat. Najmanj 3, še raje 5, najbolj realno pa 10 let.« Vsakdo mora poskrbeti za tri vreče denarja: prva, najmanjša, je transakcijska, druga, malo večja, likvidnostna in tretja, največja, naložbena, kamor sodijo vse vrste naložb, od delnic, obveznic preko zlata, nepremičnin, zasebnega kapitala in dolga, morda tudi kriptovalut in umetnin.




Deli s prijatelji