Deložiranki Zlatki so zavrnili brezplačno pravno pomoč

Država je deložiranki Zlatki Olah iz Lucije lani plačala odškodnino z zamudnimi obrestmi, v skupnem znesku 77.213,55 evra. Denar je dobila po sodbi Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani, ki je ugotovilo napako piranske okrajne sodnice Tine Benčič, ta je namreč vodila postopek poplačila upnikov, o njej pa smo v Slovenskih novicah avgusta 2017 razkrili, da je živela oziroma še živi v črni gradnji na Vinjolah v piranski občini. Kmetijsko zemljišče, na katerem je pred približno 30 leti z možem zgradila hišo, je bilo tedaj v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, po javnem razkritju pa ga je le kupila, a gradnja še vedno ni legalizirana.

Nima šans?!

Maja predlani je višje sodišče pravnomočno razsodilo, da »ni dvoma, da je prodaja tožničinega doma pomenila drastičen poseg v njeno pravico do mirnega uživanja svojega premoženja«. Prav tako je bil poseg nesorazmeren z legitimnim ciljem (poplačilom dolga, op. p.), izvršilno sodišče bi namreč isti cilj doseglo, če bi prodalo njeno garažo, in ne stanovanja, so o zadevi Olah odločili ljubljanski sodniki. Dobila je torej denar, s katerim je lahko poplačala delo takratnega odvetnika, ga razdelila med družinske člane, zadnjih 20 tisočakov pa je vložila v garažo na Liminjanski 83. Prostor, kjer je nekoč parkirala avtomobil, je pred časom spremenila v bivalni prostor in zanj kupila vso potrebno opremo. Medtem ko se je veselila, da so ji dali prav tudi višji sodniki, je država oziroma v njenem imenu Državno odvetništvo Republike Slovenije zahtevalo revizijo celotne zadeve in bilo uspešno. Vrhovno sodišče je sodbo višjega sodišča postavilo na glavo in zahtevalo, da Olahova do decembra državi vrne 81.384,54 evra in obresti. A denarja ima dovolj komaj za skromno preživetje.

Rok za vračilo denarja se je že iztekel, a Olahova pravico išče na ustavnem sodišču. Nevešča prava je morala pritožbo napisati s pomočjo prijatelja, saj ji je koprsko okrožno sodišče prošnjo za brezplačno pravno pomoč pred nekaj dnevi zavrnilo. Čeprav je brez dela in premoženja ter menda živi od socialne pomoči, a je sodišče ugotovilo, da ni izpolnjen eden od zakonskih pogojev, in sicer da ima »verjetne izglede za uspeh (...)«.

Država hoče garažo

Zlatka je večkrat povedala, da ji je hčerka Dona Olah, ki so jo iz maminega stanovanja skupaj z mladoletnima otroka prav tako deložirali, pomagala pri poplačilu več deset tisoč evrov dolga, ki ga je ustvarila kot podjetnica, a na dan dražbe njenega trisobnega stanovanja je bila dolžna vsega skupaj le še približno šest tisočakov. Spomnimo, zaradi tega ni izgubila samo doma, ampak tudi shrambo in garažo. Z denarjem, ki je ostal po prodaji stanovanja, je Olahova kupila kletno garsonjero v Piranu, to pa je zaradi zgoraj navedenega zapisala hčerki. »Doni sem podarila tudi garažo, ki mi je bila naknadno vrnjena, ker mi je nesebično pomagala, ne nazadnje pa je tudi moj edini otrok,« nam je pred dnevi pojasnila.

Država se z Olahovo ne strinja, meni, da je darilo izgovor, da bi se izognila plačilu, ki ji ga je naložilo vrhovno sodišče. Sedmega februarja letos je tako državno tožilstvo na koprsko okrajno sodišče vložilo tožbo zoper njo in hčerko, sodišču med drugim predlagajo ugotovitev ničnosti darilne pogodbe. Dosegli so tudi začasno prepoved odtujitve in obremenitve garaže z vpisom v zemljiško knjigo, saj Zlatka Olah na svojem računu nima denarnih sredstev, s katerimi bi državi poplačala dolg.

Navajajo, da je Olahova hčerki podarila garažo samo nekaj dni po tem, ko so jo pozvali k plačilu denarne terjatve, in le nekaj dni po tem, ko je sodba vrhovnega sodišča postala izvršljiva. »V garažo sem vložila 20.000 evrov, da bi v njej lahko živela, Dona, ki je že od deložacije podnajemnica, pa bi se preselila v garsonjero v Piranu,« pojasnjuje. Olahova nam je pred dnevi povedala, da se je hčerka na sklep pritožila. »Utrujena sem, postarana in bolna, a se bom borila, namesto mene se ne bo nihče drug,« še vedno polna upanja sklene sogovornica.