ELEKTRIČNA KOLESA

Delež električnih koles je blizu četrtine

Trg: zmanjšuje se prodaja običajnih koles, vse več pa je tistih z električno pomočjo.
Fotografija: Električna pomoč je na voljo pri kolesih vseh vrst, t. i. pedeleki so vse pogostejši tudi pri nas. Vse več je manjših in lažjih motorjev. FOTO: Angelika Warmuth/Reuters
Odpri galerijo
Električna pomoč je na voljo pri kolesih vseh vrst, t. i. pedeleki so vse pogostejši tudi pri nas. Vse več je manjših in lažjih motorjev. FOTO: Angelika Warmuth/Reuters

Kolesa so pri nas kar iskano blago, vsako leto se jih proda za nekaj deset milijonov evrov. Običajnih je še vedno največ, a se prodaja teh zmanjšuje, raste pa promet z električnimi. Seveda tudi zaradi subvencij.

Po podatkih statističnega urada je bilo lani v Slovenijo uvoženih 59.000 običajnih koles in 18.000 električnih. Prodajne številke so sicer za odtenek manjše, saj se nekaj koles od nas tudi izvozi. Običajnih se proda manj, lani najmanj od leta 2001, včasih so bile številke precej čez 100.000. Največ običajnih koles je bilo lani uvoženih iz Italije, četrtina, dosegla so vrednost 5,8 milijona evrov. Skupna vrednost uvoza koles je bila 28,1 milijona evrov, povprečna cena uvoženega kolesa pa nekaj manj kot 500 evrov. Cene so po Sursu letos nekaj odstotkov nižje kot lani, a vendarle 14 odstotkov višje kot pred slabim desetletjem.

Na najmočnejših oziroma najbogatejših trgih, kot je Nemčija, je delež električnih že več kot polovičen. FOTO: Yamaha
Na najmočnejših oziroma najbogatejših trgih, kot je Nemčija, je delež električnih že več kot polovičen. FOTO: Yamaha

Če prodaja običajnih koles upada, pa raste prodaja električnih, natančneje tistih z električno pomočjo (motor z največ 250 W). Še leta 2017 smo jih po podatkih Sursa uvozili manj kot 1500, lani pa že več kot 18.000. Povprečna cena uvoženega električnega kolesa je bila seveda višja, skoraj 1600 evrov, skupna vrednost uvoza pa ob sicer precej manjši količini podobna tisti pri neelektričnih kolesih.

Kot smo slišali od kakega trgovca, je zanimanje za klasične bicikle res v upadu, izjema so gravel kolesa, po naše makadamkarji, in cestne specialke, medtem ko električni v vseh segmentih rastejo.

Subvencije za e-kolesa, a ne vsa

K dobri prodaji električnih koles prispeva tudi državna podpora. Subvencije so možne za e-kolesa, ki so namenjena opravljanju daljših poti oziroma dnevnih poti na delo, niso pa predvidene za kolesa za športno rabo. Kot so nam odgovorili na Borzenu, so od objave javnega poziva lanskega junija za dodeljevanje subvencij za nakup e-koles doslej odobrili 7317 izplačil v skupni vrednosti 3,3 milijona evrov. Subvencija znaša 25 odstotkov maloprodajne cene, a ne več kot 500 evrov, najvišja cena električnega kolesa je lahko 2500 evrov.

Električni pogon je priljubljen tudi pri gorskih kolesih. FOTO: Dejan Javornik
Električni pogon je priljubljen tudi pri gorskih kolesih. FOTO: Dejan Javornik

Električna Nemčija

Električna kolesa so lani pri nas dosegla 24-odstotni delež v celotni prodaji koles, a seveda v tem pogledu nismo tam kot bogatejše evropske države. V Nemčiji, ki je največji trg, so električna že pred časom presegla polovico trga, trenutno so pri 53 odstotkih. Lani so po podatkih združenja nemške kolesarske industrije (ZIV) tam prodali 3,85 milijona koles, od tega 2,05 milijona električnih in 1,8 milijona takih brez električne pomoči. To je bilo 2,5 odstotka manj kot leto prej, vrednostno je lanska prodaja znašala 6,33 milijarde evrov, kar je bilo 10,3-odstotno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom, vendar še vedno bistveno več kot leta 2019 (4 milijarde evrov). Povprečna bruto cena kolesa je bila 500 evrov (predlani 470 evrov), v primeru električnega pa 2650 (leto prej 2950 evrov).

Nemci imajo tudi podatke, koliko je pri njih koles. Lani jih je bilo vseh skupaj 89 milijonov, od tega skoraj 17 milijonov električnih. Pri nas takšnih podatkov, niti približnih, nimamo. Surs ima na primer zanimiv zgodovinski podatek, da je bilo daljnega leta 1950 v Sloveniji 248.000 koles, 172.000 moških in 76.000 ženskih. Potem pa je obstajala le še statistika, koliko slovenskih gospodinjstev je imelo kolo. Še leta 1990 je bilo takšnih 68 odstotkov, nato se je delež z nekaj vmesnimi skoki zmanjševal, ob doslej zadnjem merjenju za leto 2022 je padel na le 43 odstotkov.

Verjamemo, da bo ob naslednjem merjenju številka znova višja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije