LIKOVNA KOLONIJA

Dela likovnikov za protokolarna darila

Tradicionalno slikarsko kolonijo v Šentjurju so posvetili Jožiju, sinu Josipa Ipavca.
Fotografija: Martin Čater, Branko Matina in Stjepan Pongrac iz hrvaškega mesta Hlebine ter Mojca Sivka
Odpri galerijo
Martin Čater, Branko Matina in Stjepan Pongrac iz hrvaškega mesta Hlebine ter Mojca Sivka

V Šentjurju, mestu, kjer je domovala tudi glasbena družina skladateljev Ipavcev, se letos vrsti veliko dogodkov, ki so namenjeni ohranjanju spomina na znamenito rodbino. Tamkajšnji likovniki, zbrani v Društvu likovnih umetnikov (DLU) Rifnik Šentjur, ki so aktivni že 23 let, so pred štirimi leti prvič organizirali tudi slikarsko kolonijo, ki so jo poimenovali Ipavčeva paleta. Letošnja je bila že četrta po vrsti.
Vojko Kumer iz Oplotnice z Zalo Meklav iz Frama
Vojko Kumer iz Oplotnice z Zalo Meklav iz Frama

Glavna organizatorja sta predsednik DLU Rifnik Dragan Podovac in njegova desna roka Martin Čater. Na koloniji je sodelovalo približno 30 udeležencev, tako iz Šentjurja kot drugih slovenskih mest pa tudi iz tujine, predvsem sosednje Hrvaške. »Zbrali smo se v Zgornjem trgu, kjer je rojstna hiša rodbine Ipavec, preurejena v muzej, nato smo si ogledali starodobnike, ki so prav tako doma v Šentjurju, zatem pa začeli ustvarjati. Vsa nastala dela bomo postavili na ogled 15. oktobra,« je povedal Čater.

Na pobudo predsednika društva so letošnjo kolonijo Ipavčeva paleta posvetili spominu na Jožija Ipavca, enega od dveh sinov Josipa Ipavca, ki se je prav tako posvetil slikarstvu. Ponosni so tudi, da je vlada oziroma ministrstvo za kulturo prisluhnila županu Marku Diaciju in nekaterim ključnim lokalnim kulturnim akterjem ter letošnje leto razglasila za leto Josipa Ipavca, od čigar smrti mineva sto let. Zato se vrstijo prireditve, na katerih se na različne načine spominjajo rodbine in še posebno prezgodaj preminulega Josipa Ipavca, skladatelja in zdravnika, ki je v slovensko glasbeno zakladnico prispeval nekaj pomembnih opernih in drugih del. Med njimi izstopata prvi slovenski balet Možiček in opereta Princesa Vrtoglavka, glavnino njegovega ustvarjanja pa predstavljajo samospevi in orgelske skladbe.


Vsa dela, ki so jih ustvarili, bodo oktobra razstavili v galeriji v Zgornjem trgu v Šentjurju, po njenem zaprtju pa jih bodo podarili šentjurski občini, ki jih bo lahko uporabila za protokolarna darila. Med letošnjimi udeleženci je bil tudi Hrvat Josip Gregurič iz Koprivnice, ki je bil v Podravki zaposlen kot dizajner za reklame in etikete njihovih izdelkov. »Morda se kdo še spomni Podravkinih marmelad z etiketami, na katerih so bile upodobljene slike njegovih naivnih del,« je kot zanimivost izpostavil Čater. Sicer pa bo na odprtju na ogled okoli 46 slikarskih in kiparskih umetnin, ki so nastale v času kolonije.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas