TRG
Danes Levstikov, nekoč Jakobov
Leta 1926 je arhitekt Jože Plečnik izdelal predlog preureditve tega ljubljanskega trga.
Odpri galerijo
Po potresu 1895. obnovljena cerkev sv. Jakoba
Ko so leta 1597 v Ljubljano prišli jezuiti, so okoli cerkve sv. Jakoba in bližnje ubožnice na Starem trgu kupili 30 hiš, vse skupaj podrli in na tem prostoru 1603. zgradili samostan, 12 let pozneje pa še novo cerkev sv. Jakoba. Konec istega stoletja sta jo močno poškodovala potresa, zato so jo med letoma 1701 in 1703 po načrtih arhitekta Francesca Ferrate temeljito prenovili in barokizirali. Leta 1773 je papež Klemen XIV. razpustil jezuitski red in skrb za njihovo premoženje je prevzela vlada. Leto zatem je požar upepelil samostan in več hiš, poškodovana pa je bila tudi cerkev, a so jo nato popravili. V potresu 1895. sta bila poškodovana oba zvonika, zato so ju znižali do cerkvene strehe in na južni strani sezidali novega (avtor obnove je bil arhitekt Raimund Jeblinger), s čimer je cerkev dobila današnjo podobo.
Leta 1870 so na južni strani cerkve postavili obnovljeno Marijino znamenje, ki je – v spomin na zmago nad Turki pri Monoštru (1664) – po letu 1682 stalo na drugem mestu, zasnoval pa ga je naš polihistor Janez Vajkard Valvasor. Od prvotnega spomenika se je ohranil kip Marije, na novo pa so mu dodali štiri ljubljanske farne patrone: sv. Nikolaja, sv. Petra, sv. Jakoba in sv. Janeza Krstnika.
Kot lahko razberemo na slikovni strani stare razglednice, se je prostor pred cerkvijo nekdaj imenoval Sv. Jakoba trg, od 1952. pa je to Levstikov trg. Leta 1926 je arhitekt Jože Plečnik po naročilu mestne občine izdelal predlog preureditve trga, v katerem je predvidel postavitev vodnjaka na mestu nekdanjega, ki je stal na samostanskem dvorišču. »Trg je omejil s konfini v obliki krogel. Z obrezanimi javorji je označil rob trga, v ozadju pa je zasadil topole. Fasado cerkve so po potresu 1895. obnovili v historicističnem slogu, česar Plečnik ni odobraval, zato jo je s topoli poskušal zastreti. Šele leta 1938 je na trg postavil tudi Marijino znamenje, ki ga je dvignil na mnogo višji steber, ki je v sorazmerju z velikostjo trga in se vizualno navezuje na Zoisovo piramido onstran Ljubljanice,« navaja dober poznavalec Plečnikove dediščine, arhitekt Andrej Hrausky.
V potresu sta bila poškodovana oba zvonika, nato so ju znižali do strehe.
Leta 1870 so na južni strani cerkve postavili obnovljeno Marijino znamenje, ki je – v spomin na zmago nad Turki pri Monoštru (1664) – po letu 1682 stalo na drugem mestu, zasnoval pa ga je naš polihistor Janez Vajkard Valvasor. Od prvotnega spomenika se je ohranil kip Marije, na novo pa so mu dodali štiri ljubljanske farne patrone: sv. Nikolaja, sv. Petra, sv. Jakoba in sv. Janeza Krstnika.
Današnjo podobo je trg dobil po Plečnikovi zamisli leta 1938. FOTO: Boris Dolničar
Kot lahko razberemo na slikovni strani stare razglednice, se je prostor pred cerkvijo nekdaj imenoval Sv. Jakoba trg, od 1952. pa je to Levstikov trg. Leta 1926 je arhitekt Jože Plečnik po naročilu mestne občine izdelal predlog preureditve trga, v katerem je predvidel postavitev vodnjaka na mestu nekdanjega, ki je stal na samostanskem dvorišču. »Trg je omejil s konfini v obliki krogel. Z obrezanimi javorji je označil rob trga, v ozadju pa je zasadil topole. Fasado cerkve so po potresu 1895. obnovili v historicističnem slogu, česar Plečnik ni odobraval, zato jo je s topoli poskušal zastreti. Šele leta 1938 je na trg postavil tudi Marijino znamenje, ki ga je dvignil na mnogo višji steber, ki je v sorazmerju z velikostjo trga in se vizualno navezuje na Zoisovo piramido onstran Ljubljanice,« navaja dober poznavalec Plečnikove dediščine, arhitekt Andrej Hrausky.
