AKCIJA ZA VSAK ŽEP
Čudežni studenci za mladost, lepoto in spolno moč
V Sloveniji imamo v izobilju izvirov, ki se jih drži magičen sloves. V naši akciji smo obiskali priljubljene in tudi povsem neznane.
Odpri galerijo
Naša najbolj znana moška voda izvira v bližini Krope. FOTO: Primož Hieng
Naša dežela je pravi vodni raj s čudežnimi studenci, ki po ljudskem izročilu zdravijo številne bolezni, pomlajujejo in polepšujejo. Nekateri celo povečujejo spolno moč in pomagajo pri zanositvi! Dobesedno vsaka vas, pa tudi večina mest, premore svojo zdravilno vodo in od blizu in daleč prihajajo, da jo ustekleničijo in porabijo za kuhanje, pitje ali kot zdravilo. Nekatere izvire je že zdavnaj preraslo grmovje, mnoge pa so domačini iztrgali iz pozabe ter jih obnovili in oživili. V tokratni akciji Slovenskih novic smo poiskali nekaj najbolj priljubljenih in nekaj povsem neznanih. Zanimivo, tudi prav sredi prestolnice smo našli enega!
V naši domovini imamo na veliko srečo kar precej izvirov moške vode. Mineralnim slatinam kislega okusa, ki vsebujejo veliko železa, ogljikovega dioksida in številne minerale, pripisujejo, da s pitjem moški dobijo nenavadno veliko in dolgotrajno spolno moč!
Najbolj znana moška voda je na Gorenjskem, na območju Jelovice, v bližini Krope. Domačini so jo poimenovali kisli studenec, verjetno bi si zaslužila bolj domiselno ime. V Kladnju v Bosni, na primer, so imeli podobno moško vodo, tujce pa so privabljali z geslom – moška voda, žensko veselje. V bližini izvira so celo zgradili hotel in ga poimenovali Moška voda.
Gorenjska moška voda izvira v okolici Krope, tik pod ogromnim kamnolomom v Kamni Gorici. Bili so časi, ko so se k čudežnemu izvirčku, ki se steka v tolmunček oranžne barve, valile trume moških in žensk. Od blizu in daleč so prihajali, upajoč na obljubljeno čudežno moč, žal pa nimamo nobenih objavljenih dokazov o dejanskih učinkih. Kamnogoriško vodo iz kislega studenca naj bi kar v sodih prevažali po Sloveniji in celo v tujino, bile so tudi ideje o polnilnici in komercialnem izkoriščanju tega čudesa, a žal se niso uresničile.
Dostop: Kisli studenec je izvir potoka Rečica, ki je v gozdu pod kamnogoriškim kamnolomom. Do tja pridemo z avtomobilom po cesti iz Krope mimo Lipnice proti Kamni Gorici. Iz Krope je pet minut vožnje.
Nad vasjo Gabrje, na levi, sončni strani Soče med Tolminom in Kobaridom izvira potok Sopotnica. Studenčnica po ljudskem izročilu vrača mladost. Na to naj bi se zanašal tolminski grof, ki je živel na bližnjem gradu na Kozlovem robu, zato se izviru reče grofova voda. Menda naj bi jo pred davnimi stoletji v lesenih vedrih nosili k njemu na grad, saj je verjel, da bo s pitjem ostal večno mlad. Da ima voda res zdravilni učinek, so z meritvami dokazali radiestezisti in zagotovili, da spada v sam svetovni vrh po zdravilnosti. Radiestezist Jože Munih iz Tolmina, ki je opravil meritve, trdi, da je še energijsko močnejša od znamenite čudežne vode v Lurdu. Vsebuje veliko rudnin in mineralov ter poživlja vse telo. Nekateri o dobri energiji te vode sklepajo tudi zato, ker teče prav pod koreninami mogočnega starega, a zelo vitalnega bresta, in ga poživlja s svojo energijo.
Dostop: Iz vasi Gabrje, kjer parkiramo, je po označeni poti do grofove vode pol ure hoda. Zelo lep izlet je tudi iz Zatolmina, kjer je ena ura hoda. Mimogrede si lahko ogledamo prelepe slapove Sopotnice in Kofolov mlin.
Svoj čudežni studenec ima tudi naša prestolnica. Na pobočju Šišenskega hriba v ulici Pod hribom je velikokrat mogoče videti domačine, ki si s steklenicami in kanistri natočijo vodo, ki priteče iz cevi, potem pa še malo posedijo na klopcah, ki so si jih sami uredili. Studenčnico, ki se je je prijelo ime šišenska voda, so poznali že stari Rimljani oziroma prebivalci Emone, v zadnjem obdobju pa jo zaradi njene izjemne čistoče radi uporabljajo tudi akvaristi in to za najbolj zahtevne ribe.
Je namreč veliko bolj čista kot tista iz vodovoda, saj nima bakterij in ostane pitna še mesece po stekleničenju. Legenda pa govori o ženi, ki je možu rešila življenje z umivanjem s to vodo. Na obeh nogah naj bi zaradi hude bolezni dobil gangreno, žena pa mu je gnoj izpirala s šišensko vodo in kmalu je popolnoma ozdravel. Tudi otroci, ki so se igrali na Rožniku in v Mostecu, so si poškodovana kolena in druge rane vedno izpirali z bistro studenčnico, kar je pomagalo, da se rane niso zagnojile.
Dostop: V Ljubljani se z avtomobilom pripeljemo do konca Večne poti in začetka Šišenske ceste ter tam zavijemo v ulico Pod hribom. Na desni strani bomo zagledali urejen kotiček s klopcami in cvetjem, kjer izvira šišenska voda.
Če se ponašamo z mnogimi izviri moške vode, pa je ženskih nekoliko manj. Najbolj znan je mrzli studenec v Suhadolskem gozdu v občini Komenda, kjer je domačin že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel postavljati lesene mlinčke, zato kraju rečejo kar Mlinčki. Več kot sto se jih vrti ob bistrem potočku in so prava paša za oči, a k mrzlemu in 200 metrov oddaljenemu žegnanemu studencu menda hodijo predvsem ženske, saj naj bi studenčnica prav na njih najbolj čudežno delovala. Potem ko so pile vodo, so hitro zanosile tudi tiste, ki prej niso mogle. A ne le to, legenda govori tudi, da umivanje z vodo iz žegnanega studenca ženske tudi polepša.
Dostop: Skozi Mengeš se pripeljemo v Suhadole in parkiramo pri cerkvi sv. Klemena. Tam gremo peš proti desni, ob reki Pšati proti gozdu. Ves čas sledimo oznakam za Mlinčke. Od Suhadol do mlinčkov je pol ure hoje, do žegnanega studenca 200 metrov stran nas bo pripeljal smerokaz. Od tam gremo lahko še na Koseški hrib, s katerega se odprejo lepi razgledi po Gorenjski.
Kdor si bo z vodo iz studenca v Suši v Selški dolini umival oči, bo bolje videl. Legenda namreč govori, da je nekoč mama k studencu, ki izvira ob kapelici s kipom Marije Brezmadežne, pripeljala slepo hčer in ta je nato spregledala. Studenčnica je popolnoma čista, brez bakterij, kot da bi jo filtrirali, prav takšna je tudi čudežna voda v romarskem kraju Lurd. Vodo lahko pijemo še več tednov potem, ko smo jo nalili v čisto posodo, saj ostane kristalno čista. Poleg tega, da je zdravilna za oči, naj bi tudi ozdravila alergije in zlatenico.
Studenec najdemo ob cesti iz Železnikov proti Zalemu Logu, kjer v kraju Suša stoji cerkev Loretske Matere božje. Pod cerkvijo je kapelica, tik ob njej zdravilni studenec. Kot kaže številka na kapelici, so jo zgradili že leta 1680. Ime kraja pa pomeni, da je to kraj na suhem, saj je bilo v okolici nekoč jezero. Tudi cerkev Loretske Matere božje ima med verniki poseben pomen. Izročilo namreč govori, da je sveta Marija odpustila vse grehe in uslišala vse želje romarjev, ki so se prišli k njej priporočit.
Dostop: Kapelica stoji nad cesto iz Železnikov v Zali Log. Z avtom se ustavimo na parkirišču pri kapelici sv. Treh kraljev, to je pet kilometrov iz Železnikov. Skozi gozd se peš povzpnemo do kapelice v Suši, kjer je izvir. Pot je dolga deset minut. Še nekaj minut hoje naprej je cerkev Loretske Matere božje.
Pod Olševo, na Solčavskem, tik pod solčavsko panoramsko cesto, bomo našli izvir kisle vode, ki je ena od njihovih glavnih znamenitosti. Voda je tako polna železa, da so tudi kamni na pogled zarjaveli; ko jo pijete, pa je tako kisla, da imate kar precej nenavaden občutek v ustih. A ta železova kislica je nadvse zdravilna! Ljudsko izročilo govori, da zagotavlja večno mladost in daje energijo, veselje in moč, da pa je vsaka voda, ki vsebuje veliko železa, dobra za zdravljenje slabokrvnosti, je ugotovil že Paracelsus v 16. stoletju. Menda je pitje železne vode najbolj naraven način dovajanja železa v telo in s tem preprečevanje slabokrvnosti. Takšna voda je dobra tudi za ženske z močnimi menstruacijami, ki s pitjem vode nadomestijo izgubljanje železa iz telesa.
Dostop: Iz Solčave gremo proti Pavličevemu sedlu in zavijemo na solčavsko panoramsko cesto. Ko se že nekaj časa peljemo po njej, zagledamo oznake za izvir.
Na robu Planinskega polja na Notranjskem, v vasi Jakovica, pod kapelo oziroma cerkvico device Marije iz 15. stoletja, izvira čudežni studenec. A že pred tem je bilo na tem mestu, ki mu rečejo tudi Marija v leščevju, pogansko svetišče, kjer so častili vodno božanstvo. Voda začuda izvira tik pod svetiščem in nikoli ne presahne. Govori se, da je čudežna, saj naj bi zdravila mnoge bolezni, še najbolj je blagodejna za oči. Menda so spregledali mnogi slepi, ki so si v tem notranjskem čudežnem izviru izpirali oči, delovala pa naj bi tudi pomlajevalno.
Dostop: Iz Logatca se čez Kalce pripeljemo v Laze in nato do vasi Jakovica. Na griču na vrhu vasi stoji cerkev sv. Mihaela, pod obzidjem cerkve pa bomo zagledali kapelico device Marije in pri njej studenec.
Moška voda za spolno nadmoč
V naši domovini imamo na veliko srečo kar precej izvirov moške vode. Mineralnim slatinam kislega okusa, ki vsebujejo veliko železa, ogljikovega dioksida in številne minerale, pripisujejo, da s pitjem moški dobijo nenavadno veliko in dolgotrajno spolno moč!
Najbolj znana moška voda je na Gorenjskem, na območju Jelovice, v bližini Krope. Domačini so jo poimenovali kisli studenec, verjetno bi si zaslužila bolj domiselno ime. V Kladnju v Bosni, na primer, so imeli podobno moško vodo, tujce pa so privabljali z geslom – moška voda, žensko veselje. V bližini izvira so celo zgradili hotel in ga poimenovali Moška voda.
Pitje vode iz izvira ima lahko številne dobre učinke. FOTO: Efired/Getty Images
Dostop: Kisli studenec je izvir potoka Rečica, ki je v gozdu pod kamnogoriškim kamnolomom. Do tja pridemo z avtomobilom po cesti iz Krope mimo Lipnice proti Kamni Gorici. Iz Krope je pet minut vožnje.
Grofova voda za večno mladost
Nad vasjo Gabrje, na levi, sončni strani Soče med Tolminom in Kobaridom izvira potok Sopotnica. Studenčnica po ljudskem izročilu vrača mladost. Na to naj bi se zanašal tolminski grof, ki je živel na bližnjem gradu na Kozlovem robu, zato se izviru reče grofova voda. Menda naj bi jo pred davnimi stoletji v lesenih vedrih nosili k njemu na grad, saj je verjel, da bo s pitjem ostal večno mlad. Da ima voda res zdravilni učinek, so z meritvami dokazali radiestezisti in zagotovili, da spada v sam svetovni vrh po zdravilnosti. Radiestezist Jože Munih iz Tolmina, ki je opravil meritve, trdi, da je še energijsko močnejša od znamenite čudežne vode v Lurdu. Vsebuje veliko rudnin in mineralov ter poživlja vse telo. Nekateri o dobri energiji te vode sklepajo tudi zato, ker teče prav pod koreninami mogočnega starega, a zelo vitalnega bresta, in ga poživlja s svojo energijo.
Dostop: Iz vasi Gabrje, kjer parkiramo, je po označeni poti do grofove vode pol ure hoda. Zelo lep izlet je tudi iz Zatolmina, kjer je ena ura hoda. Mimogrede si lahko ogledamo prelepe slapove Sopotnice in Kofolov mlin.
Čudežni studenec sredi Ljubljane
Svoj čudežni studenec ima tudi naša prestolnica. Na pobočju Šišenskega hriba v ulici Pod hribom je velikokrat mogoče videti domačine, ki si s steklenicami in kanistri natočijo vodo, ki priteče iz cevi, potem pa še malo posedijo na klopcah, ki so si jih sami uredili. Studenčnico, ki se je je prijelo ime šišenska voda, so poznali že stari Rimljani oziroma prebivalci Emone, v zadnjem obdobju pa jo zaradi njene izjemne čistoče radi uporabljajo tudi akvaristi in to za najbolj zahtevne ribe.
Ljubljančani si lahko odlično in še zdravilno vodo natočijo pod Šišenskim hribom. FOTO: Primož Hieng
Dostop: V Ljubljani se z avtomobilom pripeljemo do konca Večne poti in začetka Šišenske ceste ter tam zavijemo v ulico Pod hribom. Na desni strani bomo zagledali urejen kotiček s klopcami in cvetjem, kjer izvira šišenska voda.
Ženska voda sredi gozda
Če se ponašamo z mnogimi izviri moške vode, pa je ženskih nekoliko manj. Najbolj znan je mrzli studenec v Suhadolskem gozdu v občini Komenda, kjer je domačin že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začel postavljati lesene mlinčke, zato kraju rečejo kar Mlinčki. Več kot sto se jih vrti ob bistrem potočku in so prava paša za oči, a k mrzlemu in 200 metrov oddaljenemu žegnanemu studencu menda hodijo predvsem ženske, saj naj bi studenčnica prav na njih najbolj čudežno delovala. Potem ko so pile vodo, so hitro zanosile tudi tiste, ki prej niso mogle. A ne le to, legenda govori tudi, da umivanje z vodo iz žegnanega studenca ženske tudi polepša.
Moška voda izvira tudi v Frimovem gozdu v Šalovcih. FOTO: Iztok Ilich
Studenec, ki vrne vid
Kdor si bo z vodo iz studenca v Suši v Selški dolini umival oči, bo bolje videl. Legenda namreč govori, da je nekoč mama k studencu, ki izvira ob kapelici s kipom Marije Brezmadežne, pripeljala slepo hčer in ta je nato spregledala. Studenčnica je popolnoma čista, brez bakterij, kot da bi jo filtrirali, prav takšna je tudi čudežna voda v romarskem kraju Lurd. Vodo lahko pijemo še več tednov potem, ko smo jo nalili v čisto posodo, saj ostane kristalno čista. Poleg tega, da je zdravilna za oči, naj bi tudi ozdravila alergije in zlatenico.
V romarskem Lurdu v vrstah čakajo na čudežno vodo. FOTO: Svete Tatjana
Dostop: Kapelica stoji nad cesto iz Železnikov v Zali Log. Z avtom se ustavimo na parkirišču pri kapelici sv. Treh kraljev, to je pet kilometrov iz Železnikov. Skozi gozd se peš povzpnemo do kapelice v Suši, kjer je izvir. Pot je dolga deset minut. Še nekaj minut hoje naprej je cerkev Loretske Matere božje.
Železna voda
Pod Olševo, na Solčavskem, tik pod solčavsko panoramsko cesto, bomo našli izvir kisle vode, ki je ena od njihovih glavnih znamenitosti. Voda je tako polna železa, da so tudi kamni na pogled zarjaveli; ko jo pijete, pa je tako kisla, da imate kar precej nenavaden občutek v ustih. A ta železova kislica je nadvse zdravilna! Ljudsko izročilo govori, da zagotavlja večno mladost in daje energijo, veselje in moč, da pa je vsaka voda, ki vsebuje veliko železa, dobra za zdravljenje slabokrvnosti, je ugotovil že Paracelsus v 16. stoletju. Menda je pitje železne vode najbolj naraven način dovajanja železa v telo in s tem preprečevanje slabokrvnosti. Takšna voda je dobra tudi za ženske z močnimi menstruacijami, ki s pitjem vode nadomestijo izgubljanje železa iz telesa.
Voda, ki vsebuje veliko železa, je dobra za zdravljenje slabokrvnosti – to je ugotovil že Paracelsus v 16. stoletju.
Dostop: Iz Solčave gremo proti Pavličevemu sedlu in zavijemo na solčavsko panoramsko cesto. Ko se že nekaj časa peljemo po njej, zagledamo oznake za izvir.
Čudežni studenec na Planinskem polju
Na robu Planinskega polja na Notranjskem, v vasi Jakovica, pod kapelo oziroma cerkvico device Marije iz 15. stoletja, izvira čudežni studenec. A že pred tem je bilo na tem mestu, ki mu rečejo tudi Marija v leščevju, pogansko svetišče, kjer so častili vodno božanstvo. Voda začuda izvira tik pod svetiščem in nikoli ne presahne. Govori se, da je čudežna, saj naj bi zdravila mnoge bolezni, še najbolj je blagodejna za oči. Menda so spregledali mnogi slepi, ki so si v tem notranjskem čudežnem izviru izpirali oči, delovala pa naj bi tudi pomlajevalno.
Pri nas je pravi vodni raj s čudežnimi studenci, ki po ljudskem izročilu zdravijo, pomlajujejo in polepšujejo.
Dostop: Iz Logatca se čez Kalce pripeljemo v Laze in nato do vasi Jakovica. Na griču na vrhu vasi stoji cerkev sv. Mihaela, pod obzidjem cerkve pa bomo zagledali kapelico device Marije in pri njej studenec.
