Čopič vzela v roke šele v penziji

ŠENČUR – V Muzeju občine Šenčur je na ogled slikarska razstava Darinke Kralj z naslovom Moja Ivana Kobilca. Na ogled je sedemindvajset del, od tega dvanajst slik, kopij originalov Ivane Kobilca, Kofetarica, Poletje, Avtoportret Ivane Kobilice, Tulipani, Holandsko dekle, Otroci v travi, Dekle v naslonjaču, Likarice, Dalije, Mak, Brezmadežna, Tihožitje s slivami, na razstavi pa so tudi kopije Pred lovom Jurija Šubica, Zamorka Antona Ažbeta in Sejalec Ivana Groharja, Motiv pri Stranjah Ferda Vesela, ustvarila pa je tudi veliko avtorskih slik, nekaj jih je na ogled v Šenčurju. Njena smer slikarstva je realizem. Slika večinoma v akrilu in olju. Njeno ostro oko, tankočutna duša, občutek za barvne nianse in odločna poteza čopiča ji omogočajo, da se je spopadla z izzivom kopiranja starih mojstrov, zlasti Ivane Kobilca. »Kopijo znane slike starega mojstra je težje narediti kot svojo sliko po svoji zamisli,« je povedala Darinka Kralj. »Velikokrat sem si želela, da bi se mama in oče vrnila samo za kratek čas, in po končanju njunih portretov se mi je zdelo, da sta spet tu, pred menoj. Po toliko letih sem spet začutila njuno toplino. Oblile so me solze sreče. Srečna sem in hvaležna za slikarski dar,« še pravi Kraljeva.


Rada slika tudi portrete, tihožitje in naravo. To je njena sedma samostojna razstava. Ob odprtju so se med bogatim kulturnim programom predstavili ljudski pevci Hiše čez cesto iz Milj, košček Pariza pa sta z dvema šansonoma pričarala zakonca Klančnik. Slikarki je čestital šenčurski podžupan Aleš Perič Močnik in izpostavil, da se veseli tega, da se v njihovem muzeju predstavljajo tudi slikarji iz sosednjih občin, tokrat iz Cerkelj, ter ji izročil posebno zahvalo.


V Darinki Kralj se je po upokojitvi prebudila želja po ustvarjanju. Pred nekaj leti se je pridružila likovnikom iz Cerkelj. Najprej je poslikala panjske končnice na domačem čebelnjaku, nato je naslikala nekaj tihožitij. Ker so ji slike dobro uspele, se ji je želja po učenju slikanja še povečala. Pridružila se je skupini slikarjev v društvu Lipa v Domžalah, ki ga je vodila Mojca Vilar. Takrat je začela ustvarjati z akrilnimi barvami. Že dolgo je občudovala slike Ivane Kobilca in med prvimi je naslikala njeno Poletje. Ker ji je dobro uspelo, se je lotila še Kofetarice.


Obe sliki sta na ogled v Šenčurju. »Kdo ve, kakšen nasmešek bi Ivana namenila mojim slikam. Verjetno še bolj iskriv in hudomušen, kot je tisti na njeni Kofetarici,« je dejala Kraljeva. Michel Mohor, kustos v Narodni galeriji v Ljubljani, je o njenih slikah zapisal: »Veseli nas, da ste se tako temeljito lotili študija Ivane Kobilca. Poglobili ste se ne samo v knjige, fotografije in življenje njenih sodobnikov, temveč tudi poustvarili njene slike, kar pomeni, da ste se naši največji umetnici posvetili bolj kot marsikateri študent umetnostne zgodovine!« Darinka je uspešna tudi v oblikovanju slanega testa, oblikuje glino, dela izdelke zlasti iz krep papirja, predvsem čudovite rože, bogati pa jo tudi občutek za sočloveka. Takoj po odprtju Doma starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah se je odločila za prostovoljstvo in s svojimi sposobnostmi zaposluje vse tiste stanovalce doma, ki imajo željo, voljo in ročne spretnosti narediti razne izdelke. Razstava v Muzeju občine Šenčur bo na ogled do 15. aprila, ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure.