DOLENJSKA

Človeško ribico je bruhnilo na travnik

Objavljeno 18. marec 2016 18.00 | Posodobljeno 18. marec 2016 18.00 | Piše: Špela Ankele
Od leta 2008 so ob poplavah našli več kot 30 naplavljenih človeških ribic.
Kaj takega se na območju Šice še ni zgodilo. Foto: Darko Hribar

ŽUŽEMBERK – Medtem ko so vse oči domače in tudi svetovne javnosti uprte v živalco, ki je v Postojnski jami izlegla več deset jajčec, si je svoj košček pozornosti priborila tudi človeška ribica iz okolice Žužemberka. Na površje jo je naplavilo med nedavnimi poplavami, ki so zajele območje Šice. Na enem tamkajšnjih travnikov jo je našel dolgoletni raziskovalec podzemlja Darko Hribar, član Jamskega kluba Krka. Kot pravi, živi v podzemlju Šice precej človeških ribic, a tokrat se je prvič zgodilo, da jo je videl pri dnevni svetlobi.

Tako ni čudno, da je bil Darko Hribar precej presenečen, ko je na razmočenem travniku, ki se razteza v neposredni bližini bruhalnika, zagledal človeško ribico: »Že vrsto let spremljam to jamo in poznam življenje v njej in dogajanje nad njo. Zadnji mesec so vode precej narasle in podtalnica na nekaterih območjih kar bruha na površje. Kot vem, doslej še nihče ni opazil, da bi kak bruhalnik na tem območju človeško ribico naplavil na površje.« A tu se je mudila za kratek čas, saj je Darko Hribar poskrbel, da je izgubljeni proteus hitro odplaval nazaj po svojih podzemskih opravkih: »Človeška ribica še ni bila odrasla, saj so te lahko dolge več kot 20 centimetrov. Ta, ki sem jo hitro prenesel do mirnega bruhalnika, po katerem je zaplavala nazaj v podzemni svet, je bila velika dobrih 15 centimetrov.«

Človeško ribico je Darko Hribar našel ob presihajočem izviru Šice, iz katerega v teh dneh voda kar bruha. Nato se spremeni v potoček in se čez kaka dva kilometra izlije v Krko. »Na tem območju je pet jam, glavni jamski sistem pa se imenuje Šica,« o razpredenem podzemlju pojasni Darko Hribar.

Ko je človeško ribico iz okolice Žužemberka poneslo na plan, je Darko Hribar o tej zanimivi najdbi govoril z biologom Gregorjem Aljančičem, ki se osredotoča predvsem na proučevanje proteusa. Odločila sta se, da tudi v tem delu Slovenije kaj kmalu pripravita predavanje o tem, zakaj so drobne in očem največkrat skrite človeške ribice tako pomemben člen ekosistema, in hkrati bosta domačinom povedala, kako ukrepati v primeru najdbe človeške ribice. »Takrat je najbolje poklicati telefon SOS Proteus,« pravi jamski biolog Gregor Aljančič, ki dviguje omenjeni telefon.

»Od leta 2008 so pri nas ob poplavah našli več kot 30 naplavljenih človeških ribic. Najpogosteje so jih visoke vode iz sveta večne teme odnesle na travnike, zgodilo pa se je že, da so jih vode zanesle celo v kleti stanovanjskih hiš,« pojasni Gregor Aljančič. Kot doda, jim je doslej uspelo rešiti približno polovico naplavljenih človeških ribic. V kranjskem laboratoriju Tular, ki se priložnostno spremeni v zavetišče za poškodovane človeške ribice, so jih oskrbeli in nato vrnili v domače okolje. In še zanimivost: konec lanskega leta je tudi v jamskem laboratoriju Tular črna človeška ribica začela odlagati jajčeca. V Kranju so tako na tihem upali na svetovno senzacijo, saj črna človeška ribica v ujetništvu še nikdar ni imela potomcev. A žal so tudi tokrat vsa jajčeca propadla. 

Deli s prijatelji