Človekov karakter spozna po pijači

Vsak ima svojo hrbtenico. Kot človek in drugi vretenčarji, ki brez trdnega okostja ne bi zmogli pokončne drže, tudi koktajli brez močnega jedra ne bi postali priljubljena pijača poletja. Posameznim napojem se je uspelo pririniti v zgodovino pijač in postati tekoči spomenik popularne kulture. Bolj kot sam opoj mnogim stopi v zavest zgodba, spletena okoli sladostrastne mešanice.


Ob tem ne gre prezreti morda najbolj prefinjenega filmskega junaka, vohuna ljudskih src Jamesa Bonda, ki je aristokratsko pristopal k pitju svoje najljubše pijače iz vodke, gina in martinija in z njo malodane obnorel svet. No, bolj kot s pijačo zagotovo s stavkom, ki se je bondijad oklenil kot blagovna znamka: »Pretresi, a ne mešaj.« Pa je vohunski junak tipični predstavnik pivca koktajlov, kot si ga predstavljamo, uglajen, karizmatičen, malce pobalinski, in je morda zato med širšo populacijo tudi manj poguma in drznosti za poseganje po teh pijačah? Večina pivcev danes raje odpre pivo ali poseže po kozarcu vina, v prefinjenem ozračju pa penini. »V Sloveniji se pretirava s ceno pri koktajlih, zato se ljudje raje odločijo za bolj enostavno in tudi cenejšo pijačo, kot pa da bi se potopili v kalejdoskop mešanih okusov in barv v slokih kozarcih,« srž zaobjame znani barman Tomaž Fartek. Nekateri koktajli zato ostajajo večni, spet drugi hitro spolzijo po grlu, mimobežno in neopazno.



Čeprav so, kot razkrije specialist za njihovo pripravo, med Slovenci priljubljeni. Celo vedno bolj. Nedvomen dokaz se skriva tudi na hribu Gobavica nad Mengšem, kjer obiskovalci na 378 metrih nadmorske višine lahko okušajo najboljše koktajle v mestu in daleč drugod. Več kot sto izvirnih mešanic je ustvaril v letih, ko se tudi poklicno posveča barmanstvu. Tudi njemu je ob okušanju zmešal glavo Bondov opoj. A filmske klasike sploh ni spremljal, saj ga je v čarobni svet barv in okusov popeljal starejši natakar, ki mu je prikazal blišč koktajla, kot razgrne, »in s tem sem se spoznal z mešanjem«. Njegovi koktajli temeljijo na karameli in različnih sokovih, s tem so tudi bolj sladki. Tradicionalist po duši vseeno rad eksperimentira. »Večinoma ljudje kar radi privolijo v nove stvari, še vedno pa se najde kdo, ki naroči dry martini.«

Oceni karakter pivca

Svoj samosvoji pristop k ustvarjanju novih okusov bo Tomaž lahko spet kmalu postavil na tehtnico preizkušenj, konec avgusta namreč odpotuje na Češko, v Karlove Vare, kjer se bo potegoval za najvišjo uvrstitev. »Z mano potuje predsednik Društva barmanov Slovenije, čigar član sem tudi sam, Aleš Ogrin. Počasi bodo potrebni dnevni treningi in priprave. Receptura je že znana. Potrebni bodo le še mirna roka in izvrsten nastop ter odlična priprava mešane pijače pred strokovno žirijo,« ščepec skrivnosti vendarle ohrani zase. Skriti aduti, po katerih poseže, da začini pijačo, so po navadi povezani s Slovenijo – motivi domovine so strnjeni v zgodbo njegovih tekmovalnih kreacij, ki nikoli ne ostanejo neopažene. »Zelo pomembna je zgodba koktajla,« prikima Tomaž, »vsak barman ima svojo kreativnost in vsak koktajl je nekaj posebnega.«



Šolska definicija koktajla je pijača z vsaj tremi sestavinami, od katerih je najmanj ena alkohol. Pomislili bi, takole laično, da se ne da zgrešiti, a vseeno je za piko na i, kar začini in zaokroži okus, treba še kaj več. »Jagoda na vrhu je zagotovo dekoracija. Okus izpopolnijo tudi razne penine, gazirane pijače,« našteje neizogibne nadgradnje, ki pa jih sam dopolnjuje glede na značaj pivca. Namreč, pri barmanih se nezavedno razvije veščina ocenjevanja psihološkega profila. »Ko pogledam gosta in mu prisluhnem, mu lažje priporočim koktajl, ki se bo prilegal njegovemu značaju,« zaokroži Tomaž in doda, da po navadi ne ustreli mimo. Potemtakem drži tudi modrost, da če želite vedeti, kakšen je človeški značaj, bodite pozorni na koktajl, ki mu je všeč. Na kar prekaljeni barman le dvoumno skomigne.

Brez pretiravanja

Svoje koktajle dolgo zori, preizkuša in pili. »Določena kreacija lahko hitro nastane, in to kar sama od sebe. Včasih pa je potrebno več časa, energije in truda, ponavljanj, da pripravim koktajl, ki mi je res všeč in stojim za njim. To je bistvenega pomena in tukaj se izkaže tudi uspeh.« Ne oklepa se priročnikov, verjame svojim občutkom in vznemirjenosti svojih brbončic. »Vsi okusi se lahko mešajo med sabo. Nenapisana pravila so, da najprej uporabimo močno alkoholno pijačo, nato likerje, sirupe, spasirano sadje, sveže stisnjene sokove in na koncu dolivamo pijače z mehurčki. Treba se je prepustiti občutkom.« Prisega pa tudi na domače preizkuševalce, ki jim popolnoma zaupa.



Pa vendarle, spodbudi Tomaž, koktajli niso posvečena pijača, mešanje pa ne veščina, ki bi bila pisana na kožo zgolj barmanom. Popestri lahko tudi prijateljska druženja, Tomaž vztraja, »da mešanje koktajlov na piknikih ni bavbav.« Domači barman naj prej le malo povadi, je nasvet izkušenega, pa bo domača koktajlijada prijetno presenečenje za vse. Seveda ne gre pretiravati z alkoholom, pa tudi otrokom lahko privoščimo mavrico v kozarcih z vrsto brezalkoholnih, naravnih napitkov, ki v vročih dneh prinašajo polnovredno osvežitev, pa še zdravi so.