Znana prva finalista Tuševe zvezdice

»Namen kulinaričnega projekta je predstaviti dijake in študente srednjih in višjih gostinskih šol ter njihovo delo tako širši javnosti kot tudi delodajalcem in kolegom iz stroke. Obenem želimo, da bi jim Tuševa zvezdica dala spodbudo pri njihovih prvih korakih v poklicni svet,« pravijo v Tušu. »V tekmovanju za naziv Tuševa zvezdica želimo izpostaviti prav vse poklice ter vse dijake in študente, ki se izobražujejo na srednjih in višjih gostinskih in turističnih šolah. Tekmovanje namreč poteka med dijaki in študenti tovrstnih šol iz vse Slovenije z ekipami v sestavi kuhar, kuhar pomočnik, natakar in turistični vodnik. Tekmovanje temelji na pripravi regijske jedi in pripadajoče zgodbe, ki je povezana z nastankom jedi, lokalnimi značilnostmi, zgodovino in kulturno dediščino.«
Predtekmovanja so že v teku
Prijavljene ekipe se bodo najprej pomerile na treh predtekmovanjih – prvo je že bilo sredi januarja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. »Na vsakem predtekmovanju se v finale uvrstita dve najboljši ekipi, na koncu pa dobimo še dve ekipi iz 'srečnih poražencev', ki se uvrstita v finale po najboljšem seštevku točk vseh preostalih ekip iz predtekmovanj. Finalno tekmovanje bo med osmimi ekipami, ki se bodo predstavile z lokalno kulinarično zgodbo: kuhar in pomočnik kuharja bosta jedi pripravila, natakar jih bo postregel, turistični vodnik pa predstavil z lokalno zgodbo. V finalu, ki bo v aprilu, bo ob koncu Tuševa zvezdica postala ena od dveh najboljših ekip, ki se bosta pomerili v pripravi in predstavitvi regijsko obarvane restavracijske sladice,« je potek letošnjega tekmovanja razložil predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in strokovni vodja tekmovanja Tomaž Vozelj.

​
Zmaga Merlotovi rački
Zmagovalci prvega predtekmovanja so dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem (SŠGT) Ljubljana, ki so pripravili krožnik in zgodbo Merlotova račka.


Kot so nam pojasnili člani ekipe, so jed, ki jo postrežemo praviloma v času martinovanja, poimenovali po francosko Canard de Merlot ali Merlotova račka. Ljubljančani so nekoč jedi radi poimenovali s francoskimi ali nemškimi imeni, saj so bili pod vplivom francoske, dunajske in graške kuhinje. Tedanja meščanska kuhinja je v obroke vpeljala večje količine sadja in zelenjave ter poudarjala naravni okus jedi. Začimbe je nadomeščala z domačimi zelišči, namesto masti so uporabljali maslo ali olje.

Na zmagovalnem krožniku so se znašli pečene račje prsi z merlotovo omako, narastek všenat zelja z račjimi ocvirki, račji jetrni cmočki, pire ljubljanskega korenja, karamelizirana tepka na mariniranem ljubljanskem motovilcu, drobnjakovo olje, prekajena pena in marinirane maline.


V finale tudi Novomeščani
Strokovna komisija je drugo mesto in s tem vstop v aprilski finale podelila dijakom Srednje šole za gostinstvo in turizem GRM Novo mesto, ki so pripravili Šentjernejskega kopuna. Mladi kuhar Nejc Markelc in njegov pomočnik Tilen Utenkar sta poskrbela za okusen krožnik, delo z gostoma pa sta odlično opravili Katja Lavš v vlogi natakarice in Ines Rupnik kot turistična vodnica, ki je omizju predstavila lepote šentjernejskih gričev in pomen kopuna, pečenega petelina za tamkajšnje kraje. Po ustnem izročilu naših prednikov je ta ob praznikih ali zaključku večjih del pristal na mizi. Vsak kos petelinjega mesa je imel svoj pomen, vsakič pa ga je rezal gospodar kmetije – glava družine. Otrokom je namenil perutničke, gospodarjevim staršem so pripadale nogice, kar je pomenilo, da bosta lahko še dolgo hodila. Ženi je pripadal vrat s hrbtom, saj je bila podporni steber hiše in je običajno držala tri vogale pri hiši. Vse drugo meso, torej najboljši kosi, je bilo namenjeno gospodarju.


Na svidenje v Mariboru
Naslednje predtekmovanje bo 6. februarja na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Zmagovalca drugega predtekmovanja se bosta uvrstila v finale.