GOSTOVANJE

Zlatnina slovenske likovne umetnosti v zlati Pragi

Objavljeno 26. maj 2019 09.26 | Posodobljeno 26. maj 2019 09.26 | Piše: Iztok Ilich

Na Hradčanih, enem najbolj obiskanih spomeniških kompleksov v Evropi, so na ogled dela slovenskih impresionistov in njihovih sopotnikov

FOTOGRAFIJE: IZTOK ILICH
Doslej najobsežnejša predstavitev slovenske likovne umetnosti na tujem, ki so jo v Pragi odprli minuli teden, je pokazala, da je stičnih točk in povezav med obema narodoma veliko več, kot imamo v zavesti, in da so bili vplivi v preteklosti sicer nesorazmerni, vendar ne tudi enosmerni. Čehi, ki jih je petkrat toliko kot nas in se lahko opirajo na obdobja samostojne državnosti, so bili s panslavističnimi idejami v drugi polovici 19. stoletja naši vzorniki in na mnogih področjih učitelji, vendar je tudi nemalo Slovencev, predvsem študentov v Pragi, dokler v Ljubljani še ni bilo univerze, pomembno sooblikovalo njihovo kulturo. Sodelovanje je na mnogih področjih živo tudi danes. Ne nazadnje tudi med vrtnarji s Hradčanov in Arboretuma Volčji Potok in vinarji, potem ko so v Pragi posadili štiri cepiče najstarejše trte na svetu iz Maribora.

Plečnik kot vezni člen

Sijajno razstavo na največjem grajskem kompleksu v Evropi je s svojimi močmi ter s pomočjo zunanjih strokovnih sodelavcev in
image
Sternenov Rdeči parazol vabi s plakata in z naslovnice kataloga.
uprave Praškega gradu pripravila Narodna galerija. Prijazen odziv gostiteljev je potrdil, da ne spoštujejo le stvaritev Jožeta Plečnika, najbolj prepoznavnega med ustvarjalci v obeh okoljih; najsijajnejše poleg cerkve Srca Jezusovega na Žižkovu so zbrane prav na Hradčanih in pričajo o dolgoletnem iskrenem prijateljevanju in sodelovanju med velikima možema obeh narodov, češkim predsednikom Tomašem Garriguo Masarykom in našim najbolj znanim arhitektom. Slovensko slikarstvo in drugo likovno ustvarjanje sta Čehom nekoliko manj blizu, vendar na obeh straneh priznavajo, da je bilo sodelovanje med narodoma od stoletij skupnega življenja pod habsburško krono do osamosvojitve obeh držav in nove povezave v Evropski uniji na številnih področjih tesno in vzajemno koristno. Skrbno pripravljena predstavitev slovenskega deleža v tej izmenjavi, nastala na pobudo iz Prage, je zato kulturni dogodek na najvišji ravni.

Plečnik ostaja najbolj prepoznaven vezni člen med kulturama. Na Češkem skrbijo za njegovo dediščino, kot je bilo slišati, »s ponižnostjo in spoštovanjem«. Zato je, čeprav ne v njenem jedru, navzoč tudi na razstavi. Z nekaj stoli in maketami ter primerki cerkvene opreme je skupaj z izvezenimi duhovniškimi plašči Helene Vurnik predstavljen v ločenem prostoru na galeriji, s katere se odpira pogled na vrvenje barv in oblik v pritličju. Zgoraj so s fotografskimi posnetki svojih vidnejših del zastopani tudi češki arhitekti, ki so na prelomu stoletja v Ljubljani med drugim zgradili Deželni dvorec, Opero in Narodni dom, današnjo Narodno galerijo. In ob njih Maks Fabiani, ki je na Češkem dal svoj pečat predvsem lovskemu dvorcu prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Konopištu, pa snovalec ljubljanskega Nebotičnika, praški študent Vladimir Šubic, itn.
image
Zadovoljna ravnateljica Barbara Jaki in minister Zoran Poznič

Impresionizem od zore do mraka

Vsi ti ustvarjalci so bili sodobniki, nekateri tudi sodelavci rodov slikarjev in kiparjev, ilustratorjev in fotografov v obdobju 1870–1930, ko se je ob drugih oblikah in vrstah likovnega izražanja spočel, zorel in dozorel tudi slovenski impresionizem, dokler ni izzvenel in prepustil vodilne vloge ekspresionizmu in drugim smerem umetnosti. V veliki pritlični razstavni dvorani, nekdanji dvorni jahalni šoli, so avtorji razstave namenili največ pozornosti prav tej slikarski smeri in jo po njej tudi poimenovali: Impresionizem od zore do mraka.

Po večletnih pripravah nastala slovenska razstava na Hradčanih je vzbudila veliko odmevov v medijih. Slovenski predstavniki sedme sile – poklicni in le občasni – smo bili deležni posebne pozornosti. Po razstavi nas je, v sodelovanju kolegic Mateje Breščak in Alenke Simončič, specialistk za kiparstvo in knjižne ilustracije, že dopoldne popeljal mladi kustos Narodne galerije Michel Mohor. Od prostora do prostora je opozarjal na ključna dela najvidnejših predstavnikov realistične umetnosti in premene v slikarskem slogu do preobrata od dela pretežno v ateljeju k ustvarjanju na prostem, k podeželski idili in impresionistični krajini. Posebno pozornost je že v preddverju namenil Groharjevim Grabljicam (1902) in nato še Strnenovemu Rdečemu parazolu (1904), ki je bil gostiteljem tako všeč, da so ga reproducirali na plakatu z vabilom na razstavo in na naslovnici kataloga.

Najznačilnejša platna velike četverice

Razstava je razdeljena na več po vsebini poimenovanih enot, kot so Naprej zastava slave!, Portret, Atelje, Akt, Žaner, Začetki fotografije, Knjižne ilustracije, Ekspresionizem itn. Torej ni urejena po kronološkem načelu ali po avtorjih, temveč po temah, motivih in tehnikah izražanja. Najznačilnejša platna Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Mateja Sternena in Matije Jame so
image
Plečnikova svetilka za prijatelja Frana S. Finžgarja
rdeča nit razstave, ob njih in med njimi pa so nanizana tudi dela nekaj starejših ali mlajših predstavnikov slovenske upodabljajoče umetnosti v tistem času. Od realistov bratov Janeza in Jurija Šubica, Jožefa Petkovška, Antona Ažbeta – pri katerem se je v Münchnu učila tudi četverica impresionistov in več čeških slikarjev – prek Ivane Kobilca, Maksima Gasparija in Ivana Vavpotiča do neprekosljivega satirika Hinka Smrekarja ter na koncu Franceta in Toneta Kralja, Avgusta Černigoja in Staneta Kregarja, enega zadnjih slovenskih študentov v Pragi.
Vseobsegajoči katalog

Ob razstavi je bil natisnjen – v češčini z angleškimi povzetki – tudi izjemno temeljit, z vso faktografijo opremljen dobrih 620 strani obsegajoč katalog. Besedam najzaslužnejših za pripravo razstave, Barbare Jaki in Andreja Smrekarja, Meteje Breščak, Alenke Simončič in Michela Moharja, sta strokovna prispevka dodala še zgodovinar Igor Grdina in plečnikolog Damjan Prelovšek. V veselje zahtevnejših obiskovalcev razstave in tolažbo občudovalcem slovenske likovne umetnosti, ki si razstave ne bodo mogli ogledati.

Njihova dela z izborom predvsem manjših plastik spremljajo najvidnejši kiparji tega časa: Svetoslav Peruzzi ter avtorja prvih spomenikov pomembnih Slovencev, Alojz Gangl, ki je več let živel in umrl v Pragi, in Ivan Zajec, pa sijajni portretist Fran Berneker, veličino poudarjajoči Lojze Dolinar in drugi. Zgovorne so tudi fotografije Augusta Bertholda, za nekatere petega impresionista, in še nekaj fotografov. Med njimi tudi Sternena in Ivane Kobilca, ki sta najpogosteje slikala po fotografijah, ki sta jih sama posnela.
image
Zgodba impresionizma se plete iz prostora v prostor.

Zahteven podvig

Ob odprtju razstave je bilo slišati številna, ne le formalna priznanja in zahvale gostiteljev in zastopnikov naše države. Več podrobnosti o zahtevnosti in pomembnosti celotnega podviga je razkrila ravnateljica Narodne galerije Barbara Jaki, ki je predstavitev na Praškem gradu, enem najbolj obiskanih spomeniških kompleksov v Evropi, tudi zasnovala. Poudarila je, da je 474 razstavljenih umetnin z dokumenti, fotografijami in maketami najodličnejši izbor naše starejše dediščine, s katero so »slovenski impresionisti skupaj s predhodniki, sopotniki in nasledniki ustvarili enega od temeljev narodnega prebujenja. V tem obdobju se je oblikoval odzivni prostor slovenske vizualne kulture, ki so ji predvsem slovenski impresionisti programsko zagotovili nacionalno komponento in širšo prepoznavnost. Kulturna identiteta Slovenca je nedvomno še danes oprta na čas, ki ga predstavlja ta razstava. Hkrati prav z njihovo umetnostjo utemeljujemo svojo drugačnost in svojo povezanost s sodržavljani Evropske unije.« Pri čemer je lahko »univerzalna govorica umetnosti najmočnejša vez med nami in hkrati najboljša pot do medsebojnega poznavanja in razumevanja.«
image
Z ekspresionizmom se ogled izteče.
474 umetnin je najodličnejši izbor naše starejše likovne dediščine.
Kulturna identiteta Slovenca je nedvomno še danes oprta na čas, ki ga predstavlja ta razstava.
Deli s prijatelji