Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži

LJUBLJANA – Maksimiljan Himmer, komisijski zdravnik iz Kranjske Gore, je leta 1847 Kmetijskim in rokodelskim novicam zaupal naslednje: »Tretjega Grudna (op. 3. decembra) lanjskiga leta je na Koroški Beli na Gorenskim umerl Jožef Kenda, 109 let star mož, ki je pod šestimi cesarji in desetimi papeži živel. Rojen je bil v Bovcu v letu 1737, in odrašen je v vojaški stan stopil. V tem stanu je avstrijanskim cesarjem veliko let služil in tudi v turški vojski bil. Na Hrovaškim se je bil oženil in več let tam prebival. Pred nekimi leti – že prav star – se je na Hrušico blizo Jesenic preselil, pozneje pa na Javorniku živel, kjer mu je več let dobrotljiva baron Cojzova rodbina potrebni živež darovala. Clo do zadnje ure je rad okoli hodil, se ravno pokonci deržal, pa tudi ni oslepil in ne oglušil. Pred smertjo ta dan ga je moč zlo zapustila, kar ga je nekoliko ostrašilo, ker ni bil svoje žive dni nikdar bolan. Tretji dan Grudna zjutrej so ga mertviga našli na klopi pri peči – njegovi navadni postelji.«

Svetovna posebnost

Leta 2010 je potem bovški župnik Viljem Čušin po e-pošti posredoval pomemben podatek iz njihove krstne knjige. Dr. Silvo Torkar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pa se je lahko ob tem prepričal, da je bil Jožef Kenda rojen, kot je jasno pisalo, 21. marca 1740! V tistem trenutku je bovškega metuzalema tudi dokončno uvrstil na seznam najstarejših verificiranih in doslej znanih Slovenk in Slovencev. »Glede na vse verodostojne podatke je Kenda potemtakem učakal 106 let in 257 dni! S tem se je uvrstil na drugo mesto med najstarejšimi doslej živečimi moškimi na Slovenskem in na deseto mesto med listinsko dokazanimi slovenskimi stoletniki vseh časov!«

Ker je med stoterico doslej preverjeno najstarejših ljudi na svetu le peterica takšnih, ki je to starost učakala pred letom 1992, je Jožef Kenda – svetovna posebnost! V njegovih časih jih je bržkone le peščica živela tako dolgo: povprečna življenjska doba v drugi polovici 18. stoletja je bila namreč komaj 35 let, v 19. stoletju pa 40.

Večina tistih, ki so živeli najdlje doslej (glede na Gerontology Research Group), je svojo starost dosegla v zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih. In še: da med superstoletniki, ki so živeli 114 let ali več, ni niti ene osebe iz Nemčije in slovanskega sveta!

Hrvaška žena

Zanimivo pa je, da se je tudi Kenda poročil s Hrvatico in več let bival na oni strani meje. Zakaj bi to bilo zanimivo? Ker je podobno storil Ivan Jaklič, najstarejši Slovenec vseh časov, zadnji moški pri nas, ki je bil rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne! Star 107 let in 51 dni je na svojem domu v Omišlju na otoku Krk umrl leta 2007. Pokopali so ga v Ljubljani, ob ženi Valeriji, ki je dočakala 82 let. Bila sta namreč dogovorjena, da bosta pokopana v Ivanovem rojstnem kraju.

Jaklič se je iz Slovenije preselil na Reko in potem na Krk v 50. letih prejšnjega stoletja. »Pred tem je nekaj časa, do konca druge svetovne vojne, preživel v Dubrovniku, kjer se je tudi poročil,« je povedala njegova hči Milica. »Skrivnost njegove visoke starosti je bila v asketskem življenju: malo hrane in pijače ter veliko dela!« Jaklič je imel tri hčere in sina. Bil je poliglot, igral je na več glasbil in rad je potoval. Po poklicu je bil vrtnar, zaradi česar so ga na Krku klicali – Vrtnar! »Še nekaj let pred smrtjo se je še vozil z motorjem, le nekaj pred 100. rojstnim dnevom je nepričakovano spakiral kovčke in odpotoval v Avstrijo, pri 105 je še obiskal sorodnike v Ljubljani, « se je še spominjala Milica.

Rojena leta 1907

Zadnji slovenski moški, ki je bil rojen leta 1906, je bil Ivan Likavec iz Ormoža, interniranec v Dachauu, po drugi svetovni vojni zaposlen v ormoškem Kmetijskem kombinatu. Leta 1951 se je poročil z 10 let mlajšo Miro, z ženo pokojnega bratranca Kuhariča. Ta je vdova s troje otrok postala že med drugo svetovno vojno. Ivan in Mira sta bila potem srečno poročena dolgih 58 let. »Kar je bilo, je bilo!« je rad dejal – ter to dopolnil: »Naj bo to meni v spomin, vam vsem pa v spodbudo!« Umrl je 7. julija 2012, na 106. rojstni dan!

Zadnja Slovenca, rojena v letu 1907 – še živita! In ni skrivnost, da se odlično držita! Oba sta medtem že dopolnila 106 let ter se zavihtela na tretje in četrto mesto večne verificirane lestvice. Vrstnika pravzaprav ločuje le 46 dni. Nikolaj Dragoš je bil rojen 27. avgusta, Martin Čokl pa 12. oktobra.

Mojih sto let

Dragoš je po rodu iz Bele krajine, rojen v Gribljah. Ob koncu vojaščine, kamor je šel leta 1923, so mu ponudili žandarmerijsko službo, ki jo je sprva odklonil, ko pa se je začela svetovna gospodarska kriza, je šel za graničarja, in to v Skopje. Kjer je na planini Midžor domačine učil celo smučanja. Po drugi svetovni vojni je postal zapisnikar na novomeški policiji.

Niko se je leta 1947 poročil s Pepco iz Krasinca: »Iz Novega mesta sva šla za dve leti v Maribor, odtlej sva živela in delala v Ljubljani. Pepca je bila upravnica samskega doma v Savskem naselju. Umrla je pred desetimi leti. »Rodila sta se nama hči Cvetka, ki je zdravnica, in sin Ivan, ki je delal na občini Šiška. Sin je tudi že upokojen, hči še dela.« Poleg njiju Nika zdaj obiskujejo še trije vnuki in pravnukinja: »Z ženo sva zgradila družinsko hišo na Brodu pod Šmarno goro. Zase sem do 101. leta skrbel sam, potem sem šel v dom, kjer mi je bolje, kot bi mi lahko bilo kjer koli drugje. Nimam se kaj pritoževati, strežejo me, počutim se v redu, posebnih težav nimam,« je zaupal Slovenskim novicam 18. novembra lani.

Nikolaj Dragoš je tudi prvi stoletnik pri nas, ki je napisal knjigo. Še pred slovitim Borisom Pahorjem! Naslovil jo je Mojih sto let. Po nekaterih (in neuradnih) podatkih naj bi bil Dragoš ta hip celo najstarejši Slovenec!