LONČENA PEČ

Zida peči in prideluje šampanjec

Objavljeno 16. september 2019 19.19 | Posodobljeno 16. september 2019 19.19 | Piše: Jaroslav Jankovič

Matej Kuhar z Gorjancev za pozidavo lončene peči potrebuje en teden. Peneče se vino je naredil iz spet vse bolj popularne šmarnice.

Tako nastaja moderna ogrevalna zidana peč. FOTO: Matej Kuhar
Črneča vas na Gorjancih, od koder seže najlepši pogled na Kostanjevico na Krki in naprej na celotno Krško polje, je starodavno uskoško naselje, ki je do danes ohranilo del te kulture.
image
Cviček in šmarnica, za logotip si je izbral podobo stražnega stolpa. FOTO: Jaroslav Jankovič

Lani prenovljeni obmejni stražni stolp iz 15. stoletja, ki so ga vaščani zgradili za opazovanje, ali so se v daljavi pojavili Turki, stoji le nekaj deset metrov od domačije 40-letnega Mateja Kuharja, ki si je že kot najstnik za današnje čase izbral redek in že kar malce nenavaden poklic – pečar. Danes so pečarji, ki še znajo samostojno od začetka do konca sestaviti, zazidati lončeno krušno peč, ob kakršnih so se stoletja grele generacije naših prednikov, zares redki.
 

Vse manj klasičnih peči


»Ne vem, pečar ni bil ne oče ne stric ne kdor koli v sorodstvu, a od otroštva sem rad delal z rokami. Še danes imam dober občutek, če pod njimi kaj nastaja. Da lahko na koncu pokažem izdelek,« pravi Kuhar.
V šolo za pečarja in polagalca keramike je hodil v Ljubljani, ko so bili razredi za ta poklic še polni, zdaj sta morda še eden, dva.

Danes moderni kamini praktično nimajo nobene zveze s pravimi lončenimi krušnimi pečmi. »Imamo kovinski vložek, ki ga vstavimo in priklopimo na dimnik, nato pa obzidamo.« Poleg tega kamini nimajo akumulacije. »Seveda, saj se toplota nima kje zadrževati, saj niso pozidani z opeko, šamotom. Zato so stare krušne peči zadrževale toploto še dva dni zatem, ko je na kurišču pogorelo.«

Danes so krušne oz. ogrevalne lončene peči bolj stvar estetike, skoraj prestiža. Kuhar jih sestavi oziroma obnovi ali preloži, kot se reče v pečarskem žargonu, dvajset na leto, kar je 30 odstotkov njegovega dela, preostalo so pač moderne peči.
image
Čas za počitek FOTO: Osebni Arhiv

Lončeno sestavlja in zida od tri do deset dni, odvisno od velikosti in oblike. Predstavljamo si, da gre počasi, da zidanje lončenih peči ni za vzkipljive in neučakane. »Niti slučajno ne. Če se ob koncu dneva vprašate, joooj, zakaj nisem še tega danes naredil, je napaka, je že konec, saj se je v proces vmešala nervoza. Peči se vedno lotim z zavedanjem, da bo lahko trajalo tudi tri dni dlje, kot sem načrtoval.«

Nazadnje je v vinski zidanici Kmetijske šole Grm Novo mesto v Zapečku na Trški gori obnovil lepo krušno peč s poličkami na vsaki strani, kamor so včasih gospodinje postavile denimo skledo ričeta, da je bil na toplem. Obnovil je tudi zidani štedilnik, pravi biser stare ogrevalne tehnike: »Kdor ve, kako grejejo lončene peči, mu ne bo nikoli žal.«
image
Začne se na gradbišču. FOTO: Matej Kuhar

Srednje velika lončena krušna peč stane okoli 5000 evrov. Ni malo, a tudi veliko ne, saj peč v kurilnici stane podobno. »Obnovljena ali nova lončena peč vam bo služila vsaj 25 let, nato jo lahko preložimo, obnovimo, in bo grela še 25. Vemo, da so nekatere še delujoče lončene peči stare pol stoletja, pa še kar grejejo. Naložba je torej več kot upravičena.«
 

V prostem času je vinogradnik


Njegova druga ljubezen pa je vinograd: »Oče me je kot najstnika pogosto prosil, naj mu pomagam v vinogradu, ki je bil še na kolih, razmak med vrstami pa le za brentarja.« Ker je začel zgodaj polagati ploščice in obnavljati peči, je dovolj zaslužil, da je kupil traktor in začel strojno škropiti očetov vinograd. »Najprej se je čudil, nato pa privolil, da lahko vinograd obnovimo in nasadimo trte z večjim razmakom. Spomnim se, ko mi je rekel: 'Fant, jaz tega ne potrebujem, a če boš delal, ga obnovimo,'« pripoveduje Kuhar. In tako se je zgodilo.

Vinogradništvo je postalo resen hobi, saj na dveh hektarjih raste okoli 8000 trt, pridela okoli 20.000 litrov vina. A podjetna žilica mu ne da miru, zato nenehno eksperimentira.
5000
evrov stane srednje velika krušna peč.


Poleg cvička, ki je še vedno paradni konj hiše, smo v kleti z lesenimi sodi bariki, v katerih zorijo frankinja, rumeni plavec in chardonnay, poskusili okusno nežveplano frankinjo. Tam se najde tudi kakšen liter dolenjskega belega in roseja. Poskuša celo s penečimi se vini. A največja posebnost je, če verjamete ali ne, peneče se vino iz šmarnice, samorodnice, ki je bila nekoč zaradi škodljivega alkohola prepovedana, zdaj pa spet postaja popularna. 
Deli s prijatelji