Svojo ljubezen do obdelave kamna je najprej pridobival s potrpežljivim učenjem, ko pa si je pridobil dovolj izkušenj, je leta 1999 kamnoseštvo registriral kot popoldansko obrt. »Veščine in znanje, potrebno za obdelavo kamna, sem pridobil sam, saj sem po izobrazbi elektronik. S kamnoseštvom sem se najprej ukvarjal ljubiteljsko, ko so nastali boljši izdelki, je sledilo nekaj razstav. Na eni izmed njih sem se spoznal z oblikovalcem Andražem Debeljakom, s katerim še danes dobro sodelujem,« svoje začetke opisuje Jernej Bortolato iz Pliskovice na Krasu.
S papirja v kamen
Teče že šesto leto, kar je pustil redno službo in se posvetil kamnoseštvu. Na Obrtni zbornici Slovenije je opravil mojstrski izpit; v enem tednu je moral narediti izdelek, ki ga je nato ocenila komisija. Kamen za obdelavo pridobiva iz treh kraških kamnolomov, iz Lipice, Repna in Povirja. Izdeluje predvsem miniaturne replike kraških štirn, korit, portalov, veliko izdela tudi možnarjev, skled, kozarcev. Male kamnite umetnine za poslovna darila naročajo slovenska podjetja in tudi državni protokol.
»Z delom se preživljam in v njem tudi uživam. Včasih je dolgočasno, predvsem takrat, ko moram izdelati več enakih kosov hkrati. Ko pa razvijam nov izdelek, je delo takoj precej bolj zanimivo.« Risbe, ki jih zanj narišejo oblikovalci, je treba spraviti v stvarnost in prenesti na kamen, kar je velikokrat težko, saj je na papirju mogoče vse. Riše tudi sam: »Za stvari, ki jih oblikujem sam, je postopek precej lažji, saj poznam postopke, zgodbo, zapisano s kamnom, ki ob tem nastane, svojo zamisel pa lahko do končnega izdelka še spreminjam.« Najbolj je ponosen na kamnito šatuljo v obliki morskega ježka.
Mojster Jernej se drži tradicionalnega kamnoseštva
V delavnici je veliko starega orodja: špice različnih oblik in velikosti, sekači, kladiva in miza, v kateri je pesek, da se vibracije ne prenašajo. Seveda pa brez modernejših naprav ne gre. Ročno štokanje je nadomestilo pnevmatsko orodje, klesanje okroglin stružnica, rezanje pa žaga na vodo in še mnogo drugih strojev.
»Pri kamnoseštvu je kljub modernizaciji ostalo še veliko ročnega dela, tudi zaradi lastnosti kamna. Masivnejše izdelke štokam ročno, pri majhnih uporabljam štokanja s pnevmatskim kladivom, saj bi lahko pri ročnem rob krožnika kar odletel.«
Kljub kakovosti in izvirnosti se finančna kriza, ki nas oklepa že nekaj let, kaže tudi pri kamnoseku. »Darilo je luksuz, ki se mu je lahko odreči. Saj podjetja še kupujejo, vendar kupijo tisto, kar je ceneje. Toda tudi to bo nekoč minilo,« optimistično sklene Jernej.
