SPREGLEDAL TUMOR

Zaradi napake v izvidu je ostal brez desnega očesa

Objavljeno 22. junij 2018 21.05 | Posodobljeno 22. junij 2018 20.36 | Piše: Iva Ropac
Radiolog pri Borutu Štraklu spregledal tumor očesnega živca.
Izvid preiskave glave z magnetno resonanco je bil nepopoln. Fotografija je simbolična.
LJUBLJANA – Ljubljančan Borut Štrakl je ostal brez desnega očesa, ker mu zaradi nepopolnega izvida preiskave glave z magnetno resonanco, ki ga je napisal radiolog diagnostičnega centra Medilab, niso pravočasno postavili pravilne diagnoze tumorja očesnega živca, posledično pa ni bilo pravočasnega ukrepanja. Potem ko je ljubljansko okrožno sodišče z vmesno sodbo odločilo, da je Medilab odgovoren za posledice, bi morali na sodišču začeti odločati o višini odškodnine, a so stranke včeraj sklenile sodno poravnavo.
49.300
evrov odškodnine je sicer zahteval Borut Štrakl.


Da so spor rešili sporazumno s poravnavo, nam je potrdil tudi pooblaščenec Ljubljančana, odvetnik David Sluga. »Vendar vsebine poravnave ne morem komentirati, ker je tajna,« dodaja.
Odvetnik je v pacientovem imenu odškodninski zahtevek naslovil na toženo zdravstveno ustanovo in zavarovalnico Adriatic Slovenica, pri kateri ima ta sklenjeno zavarovanje. S tožbo pa je dokazoval, da je njegov klient ostal brez očesa zaradi napake radiologa ljubljanskega diagnostičnega centra, ki jo je zagrešil v izvidu preiskave glave z magnetno resonanco (MR), in posledične zamude pri zdravljenju tumorja.
 

Trepeta še za drugo oko


Leta 2011 je Štrakl opazil, da se mu je na desnem očesu začela pojavljati sivina, ki je ovirala vid. Ker je nevrolog nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra sumil na optični nevritis vidnega živca oziroma multiplo sklerozo, ga je oktobra 2011 napotil na preiskavo. Po ponovni preiskavi z magnetno resonanco je radiolog Medilaba maja 2012 v izvidu zapisal, da na posnetkih ni našel sprememb, značilnih za multiplo sklerozo, prav tako da ni ugotovil posebnosti v orbitah oziroma očesnih jamicah, zato je nevrologinja v kliničnem centru predlagala kontrolo čez leto dni. A ko je Štrakl zaradi izrazitega slabšanja vida obiskal oftalmologa, je ta oktobra 2012 postavil sum na tumor, kar je nato potrdila preiskava z magnetno resonanco, ki so jo januarja 2013 opravili v kliničnem centru.
Zamudil sem rok popolne ozdravitve.


Ne le to: primerjava posnetkov na nevrološki kliniki je pokazala, da je bila že na sliki iz Medilaba maja 2012 vidna močna sprememba oziroma odebelitev živca. Zaradi šokantne ugotovitve, ki jo je potrjevala »totalna izguba vida v hitrem času«, so zdravniki takoj začeli iskati možne rešitve, a zaradi hitro napredujočega in razširjenega tumorja časa niso imeli več veliko. Že naslednji mesec so morali Štrakla operirati in mu odstraniti celotni živec in zrklo. Čeprav so tumor odstranili, se je razširil, tako da mu grozi popolna izguba vida še na levem očesu. Pravi, da je zato pri njem ves čas prisoten strah. »Zamudil sem rok popolne ozdravitve,« je pripovedoval na sodišču. S tožbo je zahteval 49.300 evrov odškodnine, njegova žena, na katero je prešlo partnerjevo breme družinskega življenja, pa zaradi duševnih bolečin kot posledice posebno težke invalidnosti moža 4500 evrov.
 

Opravičil se je


Gliom je začel rasti leta 2011, ko so že bile vidne začetne spremembe na vidnem živcu, toda po ugotovitvah izvedenca nevrokirurgije dr. Janeza Ravnikarja iz mariborskega kliničnega centra, ki je izdelal strokovno mnenje po nalogu sodišča, radiolog tega takrat ni mogel trditi, saj slika še ni bila dovolj karakteristična. Je pa bila slika za optični gliom na MR dovolj karakteristična maja 2012, a je radiolog to spregledal, za kar se je pozneje pacientu opravičil. Pacient trdi, da je zaradi tega izgubil osem mesecev, ki bi jih lahko namenil zdravljenju.
Radiolog je bil zavezan izdati pravilen izvid in vsa potencialna škoda izvira iz njegove napake, je jasno zapisalo sodišče.


Možnost, da bi ohranil vid na desnem očesu, če bi ukrepali pravočasno, je bila sicer majhna, saj bi ga izgubil najverjetneje tudi, če bi radiolog maja 2012 izdal pravilen izvid. Toda po mnenju izvedenca bi bilo vsekakor možno, da bi tumor v celoti odstranili tudi v delu, ki sega proti drugemu očesu, s čimer bi imel bolnik možnost popolne ozdravitve, če bi pravočasno ukrepali. Zdaj pa je le dobro zazdravljen in ostaja verjetnost širitve na levi vidni živec. Če bi pravilno diagnozo postavili prej, bi bile mogoče še druge oblike zdravljenja, kot sta drugače izvedena operacija in obsevanje. Tako pa Ljubljančan pred vsakim kontrolnim pregledom in med mučnim čakanjem na izvide trepeta zaradi strahu, da se bo bolezen ponovila še na drugem očesu.
 

Niso se pritožili


V Medilabu ne zanikajo napake pri izvidu, a zavračajo odgovornost in krivdo za sedanje stanje, saj trdijo, da napaka ni bila storjena pri pregledu, temveč pri izpisu izvida. Odgovornost so poskušali prevaliti na nevrologinjo kliničnega centra, pri kateri je Ljubljančan opravil kontrolni pregled mesec dni po sporni preiskavi z magnetno resonanco, vendar je sodišče, ki se je oprlo na mnenje izvedenca, ugotovilo, da nevrologinja ne more biti odgovorna, da ni opazila napake v izvidu. Zanašala se je na izvid radiologa, zato je bolnika napotila na magnetnoresonančno preiskavo. Radiolog je bil zavezan izdati pravilen izvid in vsa potencialna škoda izvira iz njegove napake, je jasno zapisalo sodišče.
image
Tumor so zdravili z zamudo. Fotografija je simbolična. FOTO: Leon Vidic

Tako imenovana vmesna sodba, s katero je sodišče ugotovilo odgovornost Medilaba, je postala pravnomočna kmalu po izidu, saj se tožena zdravstvena ustanova in zavarovalnica nista pritožili. Včeraj so se stranke sestale v razpravni dvorani sodišča, kjer bi morali začeti odločati še o višini odškodnine. A so, kot rečeno, spor za vrati, zaprtimi za javnost, rešili sporazumno, pri čemer so se zavezali, da bo vsebina poravnave oziroma višina odškodnine ostala tajna. 
Deli s prijatelji