LITIJSKA KAPELICA

Zakrite poslikave spet na ogled

Rekonstruirali so 200 let stare poslikave v litijski kapelici.
Fotografija: Izvedli so ključna sondiranja ometov in beležev v notranjosti objekta. FOTO: Lovro Kastelic
Odpri galerijo
Izvedli so ključna sondiranja ometov in beležev v notranjosti objekta. FOTO: Lovro Kastelic

LITIJA – V teh dneh se zaključujejo konservatorsko-restavratorska dela v novozgrajeni repliki kapelice v Litiji. Gre za poseben projekt rekonstrukcije in priprave natančne kopije skoraj 200 let starih poslikav in napisa, ki so bili že nekaj desetletij po nastanku prekriti z beleži, našli pa so jih tik pred rušitvijo objekta.

Ob Zasavski cesti v Litiji je stala že stoletja, recimo ji, pozabljena kapelica. Zaradi neprimernega vzdrževanja in pomanjkanja varovanja sploh zadnja desetletja ni več služila svojemu namenu. Govorilo se je in tudi ljudje so verjeli, da sploh ni zelo stara in da naj bi bila zgrajena tam nekje po prvi svetovni vojni.
 

Bogata brodarska preteklost


Da ni tako, se je izkazalo šele konec leta 2017, ko je konservatorka in restavratorka Anja Urbanc na pobudo ZVKDS Ljubljana, Mestne skupnosti Litija in Mestnega muzeja Litija izvedla sondiranja ometov in beležev v notranjosti objekta. In, glej, najdene so bile obsežne in še kako kakovostne stenske poslikave z začetka 19. stoletja.

Prikazujejo sv. Florjana, sv. Nikolaja in še večji prizor nad vhodnimi vrati, na katerem sta upodobljena sv. Anton Padovanski in sv. Cecilija ob orglah. Odkrit je bil tudi napis, ki je pričal o bogati brodarski preteklosti mesta: »Malanu u 1835mu letu, /.../ K je blu dobro vinze p (...) /.../ Voda pa meihna /.../ De so mogli beli slap predreti.« Z Belim slapom so namreč poimenovali sistem nevarnih brzic na reki Savi, ki je oteževal plovbo po reki. Od 18. stoletja so odsek regulirali, takrat so zgradili tudi odvodni kanal.
Leta in leta zakrit napis je zdaj spet viden.
Leta in leta zakrit napis je zdaj spet viden.

Ta odsek opisuje tudi Valvasor: »Kdor potuje nazaj, mora pri tem slapu izprazniti čoln in vse skupaj na ramenih prenesti na breg. Čoln pa morajo prek slapa (ob vrnitvi bi ga lahko z vso pravico poimenovali prag) potegniti s pomočjo pletenic in vrvi. Na drugih mestih pa je ob reki v skale vsekana steza, ki je mestoma široka komaj čevelj.«

Tik pred rušenjem objekta so restavratorji stenske poslikave, skupaj z originalnim ometom, sneli z zidu in jih shranili v Mestnem muzeju Litija, kjer odtlej čakajo na konservatorsko-restavratorski poseg. Čez poletje je Mestna skupnost Litija le nekaj metrov stran zgradila repliko kapelice, ki jo po velikosti in obliki popolnoma posnema.

Tudi notranjost je enaka notranjosti starejše kapelice. Tako je v tla vzidanih nekaj glinenih ploščic, v oltarno mizo pa kamni iz starejše kapelice. Na stene kupole so restavratorji naslikali kopije poslikav in napis, ki je prav tako krasil originalno kapelico.


Tako bodo po skoraj 200 letih ponovno opominjale na nekdaj živahno in pestro dogajanje v mestu. Pri projektu so sodelovali Mestna skupnost Litija, ZVKDS OE Ljubljana, restavratorka konservatorka Anja Urbanc, slikarka Mateja Kavčič ter Mestni muzej Litija. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije