HUMANITARCI Z NAPAKO

Za revne zbrali 300.000 evrov, nakazali le 15.000

Objavljeno 20. april 2019 20.32 | Posodobljeno 21. april 2019 09.39 | Piše: Mojca Marot

Na okrajnem sodišču v Celju trije humanitarci obsojeni na pogojne zaporne kazni. Društvo Žogica in fundacija Kekec za donacije moledovali po celotni Sloveniji.

FOTO: Leon Vidic/delo
ŠENTJUR, CELJE – Na celjskem okrajnem sodišču so razglasili sodbo trem akterjem nekdanjega Humanitarnega društva Žogica in Fundacije Kekec, ki so se v medijih zaradi sumljivega poslovanja znašli že pred desetletjem.
image
Poštni nabiralnik Društva za pomoč otrokom Žogica Damjana Tavčarja, ki je imel sedež najprej v enem od blokov v Šentjurju.

Na najvišjo, enajstmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let je bil zaradi izneverjenja in ponarejanja listin obsojen nekdanji predsednik društva Žogica Damjan Tavčar, na polletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo enega leta pa njegov brat Aleš Tavčar, ki mu je obtožnica očitala samo izneverjenje.

Tožilstvo jima je na osnovi inšpekcijskega nadzora, ki ga je opravila finančna uprava, dokazalo, da so bili potni nalogi, spisani od maja 2009 do januarja 2010, fiktivni, za poti, ki jih nikoli nista opravila, pa sta si z računa društva izplačala dobrih 2100 evrov. Na pet mesecev zapora s preizkusno dobo leto in pol je bil zaradi izneverjenja obsojen tudi Blaž Kuder, Tavčarjev naslednik, ki si je iz fundacije Kekec nakazal 3600 evrov posojila.

Vsi so dejanja obžalovali in krivdo priznali, zato je sodba takoj postala pravnomočna. »Protipravno premoženjsko korist morajo vsi trije vrniti,« je povedal okrajni državni tožilec Marko Borovnik, ki je vložil veliko truda v to, da je sestavil obtožnico, da je na sodišču vzdržala.
 

Prošnje za 100–200 evrov


Osem let je od takrat, ko je podjetnica po pošti na svoje podjetje prejela pismo z ganljivo vsebino. V njej je bila srce parajoča zgodba o 11-letnem Jerneju, ki da živi sam s sestrico in babico v sto let stari hiši, ki je bila v razpadajočem stanju.

»Jernej si ne upa kuriti v peči, saj se boji požara. Dimnik je dotrajan, stene imajo za pest debele razpoke. Časopis je natlačen vanje. Okna cvetijo, grejejo se samo v kuhinji. Preden gredo v mrzlo spalnico, si pogrejejo odeje. Umivajo se v kuhinji, saj kopalnice nimajo …« Pod vsebino je bil podpisan Blaž Kuder, Fundacija Kekec, ki je pripisal še: »Prosim vas, donirajte 100 ali 200 evrov, če ne morete, pa vsaj 70 evrov.«
image
Na celjskem okrajnem sodišču so Damjanu in Alešu Tavčarju ter Blažu Kudru izrekli pogojne zaporne kazni.

Podjetnico je vsebina ganila, hkrati pa se ji je zdelo nenavadno, da za tak primer ne bi v prvi vrsti poskrbel center za socialno delo. Še bolj čudno je bilo, da so prosilci kar navedli znesek, ki naj bi ga nakazala, čeprav se od donatorjev pričakuje, da nakažejo toliko, kot zmorejo ali želijo. Vsebino je javno objavila, pod objavo pa so se usuli komentarji v stilu, da je bila fundacija Kekec ustanovljena šele aprila istega leta, da na spletni strani ni nobenih podatkov o njenem delovanju, niti tega, koliko dejansko namenijo dobrodelnosti, zato naj bo previdna. Eden od komentatorjev jo je posvaril, naj pazi, komu nakazuje denar, saj da je nekje že bral, da je fundacija Kekec povezana s prevarantskimi aktivnostmi nekega drugega društva.
image
Ivan Žaberl, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju, je že leta 2010 potrdil, da preiskujejo sumljivo poslovanje Društva za pomoč otrokom Žogica.

Verjetno je imel v mislih društvo Žogica, ki ga je leta 1995 na Upravni enoti Šentjur ustanovil Damjan Tavčar, potem ko so poslovanje začeli preiskovati kriminalisti, pa je sedež preselil v Celje in za zastopnika imenoval Blaža Kudra. Ta je 2011. ustanovil fundacijo Kekec.
 

Društvo ovadil eden od donatorjev


Da preiskujejo poslovanje Društva za pomoč otrokom Žogica, je že leta 2010 potrdil Ivan Žaberl, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Omenjeno društvo je namreč v letu 2007 izkazovalo kar 299.000 evrov prihodkov, od tega zneska pa so za pomoč dejansko namenili skromnih 15.000 evrov, kar je le pet odstotkov denarja, zbranega izključno s prošnjami, poslanimi različnim donatorjem po vsej Sloveniji.
3600 evrov posojila si je nakazal Blaž Kuder.


Kar 284.000 evrov naj bi imelo društvo stroškov, kot so poštnina, storitve tiska, potni stroški, razna svetovanja in drugo. Tako je bilo mogoče razbrati iz letnega poročila društva, ki je bilo oddano Ajpesu. Društvo naj bi policiji prvi ovadil eden od večkratnih donatorjev z Mosta na Soči, ki naj bi za neko določeno osebo prek društva doniral občutno več denarja, kot ga je pomoči potrebna oseba kdaj prejela.

Da so šentjurski policisti prvo ovadbo prejeli že junija 2008, je potrdila Milena Trbulin, tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje. Drugo so policisti prejeli z območja Tolmina, marca 2009 pa obvestili tožilstvo, da so upravičenci v nekaterih primerih prejeli precej manj denarja, kot je bilo zanje zbrane pomoči. Poročilo o sumljivem poslovanju Žogice so na tožilstvo poslali marca 2011.
Podjetnico je začudilo, da so prosilci kar navedli znesek, ki naj bi ga nakazala, čeprav se od donatorjev pričakuje, da nakažejo toliko, kot zmorejo ali želijo.


A je tovrstne malverzacije, tega se zavedajo tudi na tožilstvu, težko odkriti, še težje pa dokazati. Tudi zato, ker tisti, ki bi morali biti deležni pomoči, seveda ne vedo, koliko denarja je bilo zbranega prav zanje. Donatorji se običajno tudi ne razkrivajo, čeprav so v tem primeru prav ti posumili, da njihov denar morda ni prišel v prave roke. 
Deli s prijatelji